Navdih je preblisk duha.
Mogočno je hipoma tu.
Zavzame ves miselni prostor, ne dopušča dvoma.
Ne prenaša neodločnosti ali polovičnosti.
Stopi v življenje kot jasna misel, ki ji ni mogoče ugovarjati, kajti njena prvinska moč je prepričljivost.
Dokončnost.
Je mavrično razpoloženje, lok na nebu osebnega spoznanja.
Pridi, dobri prijatelj, da se ti poklonim in da prevzamem tvojo bit!
V času negotovosti sem te namreč iskal.
Nisem vedel, kje bi te mogla izslediti negotova roka.
Zdaj pa vem, da venomer domuješ v hiši modrosti.
Vem, da se skloniš k človeku, ki prosi za razodetje.
Saj ne štediš z darovi vedenja.
Tvoja zastonjskost je zanesljiva, tvoja radodarnost obilna.
Napaja se iz korenin razumevanja.
Obstane, ker je zraščena s svojimi temelji.
Navdih je notranja molitev, dobro delo, odprtost za življenje.
Je volja, ki povezuje dobroto v venec ljubezni.
Je navzočnost Svetega Duha, ki prekipeva od veselja, ko se razdaja hrepenečim.
Spoznanje, položeno v naročje navdiha, je vezni člen med vidnim in nevidnim svetom.
Z njegovo pomočjo ustvarjamo življenje po pravični zamisli.
V korist drugih.
Sebi v opravičenje.
Po meri Boga.