Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Skovikar je vešč pripovedovalec zgodb. Le kaj je njegova skrivnost? Egonu in Ajdi svetuje, naj spodbudita domišljijo s kamenčki, na katerih so narisani junaki in kraj pripovedi. Toda Ajda ima svoje predstave o tem, kakšna je dobra zgodba, in kamenčki jim nikakor nočejo slediti.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.

Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926.

Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti.

Priporočena starost: 6+


Originalni naslov: Titina
Leto produkcije: 2022
Država: Norveška
Žanr: sinhronizirani animirani film
Režija: Kajsa Nass
Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner
Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra.

EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément

V Duhovnem utripu predstavljamo vrednote, načela in življenje verskih skupnosti. Posvečamo se humanitarnosti, duhovnosti, izzivom osebne rasti in medosebnih odnosov. Odstiramo osebne zgodbe ljudi, ki so življenje posvetili odnosu do presežnega in odgovarjamo na vprašanja o možnostih etičnega sobivanja na planetu

Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske.
A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.

Lia gre na izletu v napačen šotor in namesto k Manuelu vstopi k Robertu. Pomota ima zanjo nepričakovane posledice. Michael želi na sprehod povabiti Rosalie, a v njenem šotoru sreča nepričakovanega gosta.

Ariane se Wernerju in Christophu smeji v obraz, češ da ji ne moreta ničesar dokazati. Oba vrže iz hotela, Christopha tudi odpusti iz službe.

Christoph je ob poskusu bombnega napada na Knežji dvor slišal nekaj podatkov o najetih strokovnjakih za eksploziv, zato sklene za njima poslati svojega pomočnika Schultza.

Steffen prepričuje Franzi, naj se gresta čim prej poročit na Dansko, a dekle je po razburljivih dogodkih preveč zmedeno in na koncu obvelja, da se bosta vendarle poročila v domačem kraju.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Pok in Pak se lotita režiranja gledališke predstave. Odpotujeta v preteklost, kjer pomagata na oder postaviti igro najslavnejšega svetovnega dramatika.

Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti.

Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe.
Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami.
Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet.
Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti.
Kam nas bo torej pripeljala znanost?

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiser: Amir Muratović

Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena.
Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici.

V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.

V zunanjepolitični oddaji Globus podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V kateri skupini ste vi, ko gre za pristop do novih tehnologij? Jih takoj zapopadete, ste do njih previdni, morda ambivalentni ali pa se jih bojite? Nekdanji malteški diplomat, danes vodja oddelka za Evropo in Evrazijo pri World Economic Forumu, sin umorjene malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, opisuje svoj odnos do vzporednega tehnološkega sveta, kako različno ga dojemajo v državnih ustanovah in zasebnih podjetjih in kako digitalna je v primerjavi z ZDA Evropska unija.

Voditeljica: Mojca Širok

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.