Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Hrabri zajčki so v džungli odkrili odličen kraj, na katerem bodo postavili tabor. Bob in Bu se žogata in med iskanjem žoge srečata dvojčici Čiko in Čuko. Navihani opici Bu izmakneta žogo. Kaj zdaj?
V četrti seriji risank se naši trije mladi junaki Rafael, Mona in Nabi podajo med ljudstva sveta – v Afriko, Azijo, na ameriški celini, tihomorske otoke in v Oceanijo in nam na svoj značilno hudomušni način predstavljajo veličastne maske, osupljive kipce, čudovite tkanine in druge umetnine iz neprecenljive zbirke pariškega muzeja Quai Branly.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Presenečenje na kubik! Kuharski šef Gregor Rozman bo znamenito in avtohtono kranjsko klobaso pripravil kot sladico! Če vas zanima, kako se kranjsko klobaso postavi na krožnik z gorčičnim sladoledom , medenim satjem in želejem karamelizirane hruške, potem z nami kuhajte na kubik!
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947.
Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma.
Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Dobra petina objektov v Sloveniji še ni priključenih na kanalizacijsko omrežje. Če oziroma ko je omrežje zgrajeno, pa se je nanj obvezno priklopiti najkasneje v šestih mesecih. Stroški priključka od stavbe do javnega voda utegnejo biti zelo visoki, celo nekaj tisoč evrov. Preverili smo, kakšne so cene, saj se te po občinah močno razlikujejo. In opisali primer gledalca, prejemnika socialne pomoči, ki stroškov priklopa nikakor ne zmore. Občina posluha zanj nima, od občinskega redarstva je prejel že za dva tisoč evrov glob. Takšen izdatek lahko socialno ogroženo osebo potisne čez rob, poudarjajo v humanitarnih organizacijah.
Novo sezono dokumentarne serije Mestne promenade začenjamo s predstavitvijo Slovenskih Konjic. Ustvarjalci so se sprehodili po mestu in okolici, prav posebej pa sta jih nagovorila bogata zgodovina in slikovita dediščina z izstopajočimi kulturnimi spomeniki, kot so nadžupnijska cerkev sv. Jurija, Stari grad in Žička kartuzija. Pridružili so se tudi praznovanju zavetnika mesta na Jurjevanju ter se pogovarjali z vodjo TIC-a Tjašo Kangler in umetnostno zgodovinarko Natašo Golob. Dokumentarna serija Mestne promenade je televizijski kulturni potopis po slovenskih mestih in trgih s predstavitvijo njihove zgodovine, dediščine in tradicionalnega utripa. Konjiško oddajo so sooblikovali urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiserka Petra Hauc in direktor fotografije Robert Doplihar.
Tokrat o nasilju nad ženskami: Psihološko nasilje, zalezovanje, fizično nasilje, spolno nadlegovanje – vse to je tudi del nasilja nad ženskami. Vsaka tretja ženska je v Evropski uniju doživela spolno nasilje vsaj enkrat v življenju, medtem ko je zaradi nasilja v Evropi vsako leto več kot 3000 smrtnih žrtev. V 28. državah EU je 18 % žensk izkusilo zalezovanje od 15. leta starosti dalje. O tem z voditeljico Mairim Cheber v studiu FEDERICA MARASSI, glavna inšpektorica lokalne policije, MARIA FERRARA, podpredsednica GOAP in INGRID BERSENDA, psihologinja in psihoterapevtka. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Luana Grilanc, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje
Oddaja Težišče/Súlypont je studijska pogovorna oddaja o perečih problematikah. V njej gostimo od enega do tri goste. Med oddajo predvajamo tudi vnaprej posnete uvodnike oz. prispevke o aktualni tematiki.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.
Tim je odločen, da bo našel izvir Mossbacha in vanj pomočil poročni prtiček, kar naj bi po stari vraži prineslo zakonsko srečo. Zato prosi Borisa, da gre namesto njega h krojaču, medtem ko bo sam iskal izvir. Toda ker se Tim ne vrne pravočasno na Knežji dvor, se mora Boris tudi na pogovoru z župnikom pretvarjati, da je Tim.
Alfons odstopi od tekmovanja, a ob tem vpričo Vanesse glasno obžaluje, da bo njegov največji tekmec zlahka prišel do zmage. Zvijača deluje in v Vanessi se prebudi borbeni duh, zato privoli, da bo nastopila ona.
Robert po nesreči z zmajem začasno izgubi glas, zato ga mora v kuhinji spremljati Cornelia in drugim kuharjem tolmačiti njegovo šepetanje. Pa bo zmogel tako pripraviti tudi poročno pojedino?
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Kmet ob cesti postavi stojnico, na kateri prodaja pridelke s kmetije. Psa Bitzerja določi, da bo skrbel zanjo. Lenemu Bitzerju pa kmalu postane dolgčas in delo prepusti Jonu.
Kloniranje je postopek, ki je včasih veljal za znanstveno fantastiko. 5. julija 1996 pa se je na Škotskem skotila ovca Dolly, prvi klonirani sesalec. To je bil mejnik v biotehnologiji! Skoraj 30 let zatem kloniranje odpira vrata v svet, v katerem lahko znova oživimo izumrle vrste in gojimo organe za presaditve. V ZDA klonirajo prašiče, v Peruju so klonirali konja pasme paso, na Kitajskem pa tibetanske koze. Bi lahko bilo kloniranje pot k rešitvi globalnih izzivov ali prinaša tveganje, ki se ga ne zavedamo v celoti?
Prvi gost oddaje je Jernej Brilej, glasbenik, harmonikaš in vodja ansambla Original Štajerci, povezovalec in organizator dogodkov, po novem tudi pisatelj, predvsem pa oče najstnice Ajde, ki je priklenjena na voziček, saj ima cerebralno paralizo. Ajda se nam tudi pridruži v studiu.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Tedenska oddaja Tarča se ob četrtkih posveča najbolj aktualnim temam. Izhodišča za pogovor so poglobljeni raziskovalni prispevki naših novinarjev, za pojasnila in komentarje aktualnega dogajanja pa v oddajo vabimo poznavalce in pristojne.
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu.
3. del: Veliko tajanje
Sredi Grenlandije stoji znanstvena postaja, v kateri so deset let vrtali skozi 3 km debelo plast ledu, da so naposled prišli do kamnite podlage. Tamkajšnji znanstveniki v vzorcih globokega ledu iščejo vzroke za hitro premikanje grenlandske ledene plošče. Na kanadski Arktiki se spoprijemajo s posledicami tajanja permafrosta, zaradi katerih izginjajo celi otoki, dviganje morske gladine pa bo nekatere skupnosti kmalu prisililo, da se preselijo z obale na višjo nadmorsko višino. Posadka jedrskega ledolomilca pa se odpravlja na najsevernejšo točko na Zemlji, ki jo danes prekriva dva metra debela plast ledu. Toda če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, človeška noga čez nekaj desetletij sploh ne bo mogla več stopiti na severni tečaj.
THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V enem od ljubljanskih klubov je nastopila pozornost vzbujajoča zasedba odličnih jazzovskih glasbenikov: Jani Šepetavec (saksofon), Primož Grašič (kitara), Miha Koren (kontrabas), Gregor Ftičar (klaviature) in Ratko Divjak (bobni). Predstavili so svoje priredbe in izvedbe jazzovskih standardov: A Night in Tunisia, There will Never Be Another You, In a Sentimental Mood, Caravan ter Just Friends. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.