Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.
Maši in Petri bi se danes prilegla kakšna solata. Sezonski radič bo danes njun kuharski navdih. Radič je zdravilen, vsestranski in trpežen. Danes bomo z radičem in pečenico pripravili omako za krepke testenine, v družbi belega fižola pa se bo skuhal v imenitno zelenjavno prilogo. Radič je zanimiva vrsta solate, ki ima celo svojo zgodovino! V zadnjih letih je sort radiča še več in tudi izgubil nekaj svoje pregovorne grenkobe. Sodobne sorte radiča so bolj sočne in včasih celo prijetno sladke.
Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe.
Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami.
Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet.
Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti.
Kam nas bo torej pripeljala znanost?
Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiser: Amir Muratović
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Vlada in koalicija imata eno leto časa, da izpeljeta obljubljene reforme. Kaj se dogaja z zdravstveno reformo in s stanovanjsko politiko? Kako pomembno se političnim predstavnikom zdi zaupanje v institucije – sodstvo, policijo – in zakaj. Kaj bo v ospredju zadnje leto pred volitvami? Govorili bomo tudi o čedalje bolj zaostrenih razmerah v svetu.
Pogovora bosta vodila Rosvita Pesek in Igor E. Bergant.
Sedem milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka. V Evropi je okoli 239 000 smrti mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5. Kakšne so razmere v Sloveniji in kateri so glavni vzroki, da je zrak tako močno onesnažen? O tem v tokratnem Globusu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Vatikan je v dveh tisočletjih postal duhovni svetilnik za 1,3 milijarde katoličanov in izjemna dragocenost svetovne dediščine. Razvil se je okoli najpomembnejšega kraja – groba apostola Petra. Skromen grob je torej spodbudil vrsto veličastnih gradenj. Dokumentarna oddaja tudi z uporabo tridimenzionalne grafike ponuja pogled v skrite kotičke tega svetovnega čudesa. Osredotoča se na gradnjo in razvoj bazilike in trga sv. Petra, Sikstinske kapele, prikaže tudi vatikanske arhive, kjer hranijo za 80 kilometrov gradiva …
BUILDING THE VATICAN, SECRETS BEHIND THE HOLY CITY / VATICAN, MÉGASTRUCTURES AU COEUR DE ROME / Francija / 2021 / Režija: Abdel Mostefa
Predstavljamo uspešne avtorice stripov. Čas prevlade moških avtorjev in hiperseksualiziranih ženskih likov v stripu je minil, vse več je ženskih avtoric, ki s svojimi zgodbami širijo tudi nabor stripovskih vsebin. Spoznali bomo predstavnici pred tremi leti ustanovljenega srbskega kolektiva Stripotetke, ki se zavzema za prodor sodobnega avtorskega stripa in opolnomočenje ženskih avtoric, ter britanskega Laydeez do comics, ki je v 15 letih uspešnega delovanja osnovno poslanstvo že nadgradil tudi z uporom proti neoliberalistični ideologiji pohlepa in rasti. Ogledali smo si razstavo Okamenele sanje pionirja modernega slovenskega kiparstva Franca Bernekerja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti je mogoče videti 43 del tega izjemnega kiparja, rojenega pred 150 leti, ki pa so ga zaznamovale žalostna usoda in težke življenjske okoliščine. Njegovo najprepoznavnejše delo, spomenik Primoža Trubarja v Ljubljani, velja za prvo slovensko moderno zasnovano javno skulpturo. V Celovcu smo obiskali Teater Rampa, ki deluje v okviru Interkulturnega prireditvenega centra Celovec – iKult. Gre za edino profesionalno dvojezično gledališče na Koroškem. Spremljali smo priprave na predstavo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili dramatika Roka Vilčnika v režiji Alenke Hain. Pred kamero smo povabili avstralskega glasbenika Huga Raca, ki živi v Evropi in ustvarja med Londonom, Berlinom in Salernom. Svoja doživetja je predstavil v knjigi Road Series, v kateri je eno od poglavij namenjeno tudi obdobju, ko sta z Nickom Caevom leta 1983 ustanovila skupino The Bad Seeds.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Robert s Cornelio izdeluje papirnata zmaja s podobo src za poroko, a mora nato nujno v kuhinjo, zato jih Cornelii pomaga dokončati Selina. Ko sta zmaja izdelana, ju Robert in Cornelia preizkusita, vendar se pripeti nezgoda.
Teta Margit pove Timu za star družinski običaj: bodoči ženin mora pred poroko pomočiti čipkast robček v izvir nekega potočka, da bi zakon ostal trden, srečen in večen. Timu se to ne zdi pomembno, a vidi, da veliko pomeni Franzi, zato se loti naloge.
Alfons skuša Vanesso pregovoriti, naj se namesto njega udeleži tekmovanja receptorjev in osvoji še peto zlato iglo za Knežji dvor. Vanessa ga sprva zavrne, a jo njegova poteza gane, zato začne razmišljati o udeležbi.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Hrabri zajčki so v džungli odkrili odličen kraj, na katerem bodo postavili tabor. Bob in Bu se žogata in med iskanjem žoge srečata dvojčici Čiko in Čuko. Navihani opici Bu izmakneta žogo. Kaj zdaj?
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Športni program tokrat v Dnevni sobi gosti legendarnega košarkarskega trenerja Zmaga Sagadina. Tem ne manjka. Kje je danes slovenska klubska košarka? Olimpija, ki je bila pod njegovim vodstvom v vrhu evropske košarke, danes skorajda ni več slovenska in do dobrega rezultata ne more več niti na prostoru bivše Jugoslavije. Ali imamo kakovosten košarkarski naraščaj, ali znamo talente pripeljati do vrhunske članske košarke? Slovenska liga životari, zanimanje javnosti je majhno, kakovost na nizki ravni. Težave so tudi v reprezentanci, na udaru je selektor, odmevnih rezultatov že nekaj časa ni. Z njim se je pogovarjal Tomaž Hudomalj.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Neapelj, Italija, sodobnost. Fiorenzo, naiven in osamljen tridesetletnik, je od nekdaj sanjal o počitniških potovanjih, a si jih ni nikoli zares privoščil. Toda lepega dne, ko ima počasi že vsega dovolj, se zabarikadira v svoje stanovanje in se pretvarja, da je odpotoval na Karibe … V stanovanje si »nasipa« pesek in si naroči seksi lutko, ki mu jo priskrbi neka matrona, bivša prostitutka, ki se zdaj ukvarja z erotično trgovino. Na Instagramu je njegovo »potovanje« videti, kot bi bilo resnično, in vse kaže, da mu je prevara uspela …
Film je komična, skoraj fantazijska romanca o izmišljenih počitnicah dveh duš z družbenega obrobja, ki pa se čarobno spremenijo v ljubezensko avanturo …
SOTTOCOPERTA/ITALIJA/2024
Režija: Simona Cocozza/Scenarij: Samantha Cito, Simona Cocozza
Igrajo: Maria Pia Calzone, Antonio Folletto, Christian Giroso …
Film govori o medsebojnih odnosih, o praznini in osamljenosti. O odnosu med materjo lovko in hčerko, ki to ne želi postati. O odnosu do narave, do gozda, do življenja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ne mi za Barryja Phillipsa ne Barry Phillips za nas najverjetneje ne bi nikoli slišali, če punkovska skupina Demob, katere član je bil, leta 1981 ne bi izdala plošče No Room For You. Nepredvidljiva igra usode je hotela, da se je trideset let kasneje podal po sledeh te pesmi, ki je novo življenje dobila na območju, ki se je nekoč imenovalo Jugoslavija, da bi se na kraju samem seznanil s punkovsko sceno, ki se je razmahnila v zadnjih letih vladavine Josipa Broza - Tita, in svoje vtise strnil v knjigi In Search of Tito’s Punks.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.