UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti!
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
Ste tudi vi ravnokar prišli iz službe ali končali zadnji video sestanek? Skupaj bomo ocvrli preproste domače miške, jutri jih bodo zadnje maškare še kako vesele! Za večerjo pa si bomo danes privoščili nekaj lahkega, hranljivega, pripravili bomo pisano rižoto z bučo. Ste vedeli, da so buče v resnici velike jagode, ki so k nam prišle v 16. stoletju iz Amerike? Pripravite ponvico, dišalo bo!

glasba in besedilo Tomaž Domicelj

Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu.
Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?

Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja.

Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do julija 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo.

Scenaristka: Tatjana Markošek
Režiser: Božo Grlj

Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel.

Voditelj: Jože Možina

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.

Po svetu potuje na milijarde živali, ki se odpravljajo na neverjetna potovanja. Najosupljivejša pa so tista, na katera se podajo najmanjše. V tej dokumentarni seriji z najsodobnejšo snemalno tehniko spremljamo šest živalic na njihovi največji življenjski pustolovščini.

2. del:
V tem delu luskavec potuje skozi deželo velikanov, da bi v zavarovanem gozdu poiskal družico, v Braziliji pa družina levičev potuje na rob svojega sveta in v novo prihodnost svoje vrste.

BIG LITTLE JOURNEYS / 2023 / Velika Britanija / Režija: Paul Williams

Pod geslom Slovenka doma in po svetu so se v Domu prosvete v Tinjah ob slovenskem kulturnem prazniku poklonili največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Slavnostna govornica je bila Bernarda Fink.
V mestnem gledališču Celovec je trenutno na ogled predstava "Mein Freund Harvey". Režiserka je domačinka Mira Stadler, ki se po srhljivki pred dvema letoma vrača na veliki oder mestnega gledališča, tokrat s komedijo.
Lutkovna skupina artBANDA iz Šmihela je tokrat uprizorila kriminalko. Gre za avtorsko zgodbo, ki gledalcem da odgovore na skoraj vsa vprašanja, predvsem pa opozarja, da se zločin ne splača.
V Gradcu so na konservatoriju prvič vabili na mednarodno kitarsko tekmovanje Guitar Styria s številnimi talenti iz Slovenije, ti so osvojili tudi najvišje nagrade.
Naša pesem za Angolo – 350 otrok je pripravilo 20. dobrodelni koncert v celovškem Domu glasbe.
http://slovenci.orf.at

Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja.
O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem.
Pričakujemo vas v Sprehodih.

Jon in prijateljčki se igrajo z vrtljivim stojalom za obešanje perila in umažejo kmetovo perilo. Oprati ga morajo, preden kmet opazi, kaj se je zgodilo.

Propadli posli streznijo Gabra, posredno pa tudi Jako, ki mora sinu priznati stare grehe. Katjina revolucionarna ideja navduši Lucijo za sodelovanje, naredita strateški plan za lansiranje skupnega posla. Pia je končno čisto srečna, Ana pa je ob dejanjih dr. Vasje vedno bolj zmedena.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Tokrat bomo obiskali obalno posestvo na Madeiri, do katerega ne vodi nobena cesta. Na njem Mario in Isabel pridelujeta ekološko sadje, zlasti banane. Videli bomo, kakšne dobrote zna iz svežih rib in banan pripraviti Isabel, od Maria pa bomo izvedeli, kako se je spopadel z nedostopnostjo posestva in kako se znajde brez škodljivih kemičnih sredstev.

Avtor glasbe: Danilo Kocjančič
Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak

Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.

Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj.

O seriji Posebne zgodbe:
Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov.
V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50.
Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Naša ekipa je obiskala Dunaj, kjer Narodna galerija Slovenije v sodelovanju z avstrijsko galerijo Belvedere predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva iz obdobja med letoma 1848 in 1918. Razstava Svet v barvah je doslej največja predstavitev slovenskega slikarstva v avstrijskem glavnem mestu in vključuje 108 del slovenskih umetnikov. Obiskovalci bodo lahko med drugim občudovali slike Jožefa Tominca, Ivane Kobilce, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in drugih. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo In ljubezen tudi, odrsko priredbo romana Draga Jančarja, ki jo je ob koprodukciji Drame SNG Maribor in Cankarjevega doma režiral Luka Marcen. V ospredju predstave so intimne zgodbe štirih protagonistov ter preplet njihovih usod v zadnjem letu druge svetovne vojne v Mariboru. Pogovarjali smo se s krajinsko arhitektko in avtorico knjige Plečnikova zelena Ljubljana. V knjigi je poglobljena študija ureditev odprtih prostorov v Ljubljani, ki jih je zasnoval Jože Plečnik. Predstavlja nam manj znane ali celo na novo odkrite Plečnikove ureditve, na primer okolice objektov, vrtove, parke, sprehajališča, dvorišča in podobno. Projekt Na obrobju urbanega je namenjen ohranjanju in razumevanju ulične umetnosti ter njenega razvoja v spreminjajočem se urbanem okolju. Zaradi gentrifikacije, regulacije javnih površin ali zgolj nerazumevanja se ta čedalje bolj umika na obrobje mest. V Društvu Kultivarnica so nam predstavili nekaj primerov ulične umetnosti, preden bodo uničeni zaradi rušenja ali prenove.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih med obema vojnama. Je zgodba določene generacije in kronika hotela, v katerem so pogosto bivali tudi Charlie Chaplin, Konrad Adenauer in Adolf Hitler.

Glavni junak je Emil Dreesen, ki se leta 1918 vrne z bojišča. Čim prej želi pozabiti travmatične dogodke, a se težko spopada z občutki krivde. Njegovi starši so lastniki razkošnega hotela, ki so ga zavzeli Francozi, poleg tega je v sporu z očetom, saj je njegova vizija prihodnosti hotela drugačna od očetove. Njun spor preseže družinske okvirje, zato se mora Emil dokončno odločiti, na čigavo stran naj stopi.

1. del:
"Mladi si moramo spet povrniti ta svet," je življenjsko vodilo Emila Dreesna, ki se po končani prvi svetovni vojni vrne v hotel svojih staršev na Renu. Takoj po vrnitvi se skupaj s sestro Ullo loti prenove zastarelega objekta, v katerem so Francozi uredili začasno vojaško poveljstvo. Emil se trudi vzpostaviti normalen odnos z okupatorji, to pa gre v nos njegovemu nacionalističnemu očetu in številnim vaščanom.

Das weiße Haus am Rhein / Hotel Europa / Nemčija / 2021
Scenarij: Dirk Kämper
Režija: Thorsten M. Schmidt
V glavnih vlogah: Jonathan Berlin, Benjamin Sadler, Katharina Schüttler, Pauline Rénevier, Nicole Heesters, Henriette Confurius

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.