Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Čarovnik Sam Sebastian povabi zmagovalko X-FACTORJA, Demetro Malalan na pogovor v klet Grajske kavarne na Ljubljanskem gradu. Demetra niti sluti ne, da bo doživela zelo paranormalno izkušnjo. Poleg tega sam Sebastian na mariborskih ulicah ustavlja naključne mimoidoče in poskuša uganiti njihove misli. Neverjetni Sharlatanus Maximus pa bo poskusil postaviti hitrostni rekord v reševanju iz vrvi...
http://www.carodej.org
Katja in Andrej sta v prvi oddaji po poletnih počitnicah preverila, kako uspešne so mladi podjetnice, ki sta jih spoznala v minuli sezoni in katere so največje prednosti žensk v svetu podjetništva.
Decembra bo minilo 30 let od plebiscitne odločitve za samostojno slovensko državo, prav te dni pa mineva 29 let od takrat, ko je bilo treba plebiscitno odločitev ubraniti ne le s politično odločitvijo pač pa tudi z orožjem. V oddaji Omizje bomo spregovorili o tistem času, ki je mnogim še vedno živo v spominu.
Kedves Nézőink, a mai Vendégem című adásunkban az alsólakosi Lőrinc Magdusról, a szlovéniai magyar közösség egyik megbecsült tagjáról, a Lendva-vidék egyik leghíresebb egykori kocsmájának gazdasszonyáról készített portrénkat láthatják.
Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Moj gost ogledate portret Magdus Lőrinc iz Dolnjega Lakoša, ene od spoštovanih članic madžarske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in lastnice ene od najbolj znanih nekdanjih gostiln na območju Lendave.
44. festival domače glasbe na Graški Gori smo posneli sredi avgusta. V prvem delu koncerta so nastopili: Grand kvintet, ansambel Upanje, ansambel Poziv, Strmina Express ter Ausswinkl Muzikanti iz Hrvaške. Voditelja koncerta sta Tjaša Hrobat in Andrej Hofer.
Rudolfu Maistru smo v našem kolektivnem spominu že dali ustrezno mesto. Brez njega in njegovih borcev bi severna meja do Maribora in še nekaj dlje najverjetneje potekala po Dravi. Pozabljamo pa, da je bilo okrog njega veliko ljudi, ki so ne glede na politično prepričanje, le kot zavedni Slovenci, opravili svoje delo enako strumno in pogumno kot Maister. Dr. Franjo Rosina je kot predsednik Posojilnice povsem na lastno pest odobril izplačilo 2 milijonov zlatih kron, da so od vojne izmučene in utrujene vojake lahko plačali in jih poslali v še en boj, tokrat za severno mejo. A to ni bilo edino občudovanja vredno dejanje še enega v vrsti Maistrovih sopotnikov.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Raziskali smo vietnamsko prestolnico Han oi, nato se bomo podali še v krajinski park Trang An , ki velja za enega od biserov Vietnama. Na tržaškem Krasu smo se sprehajali po Rilkijevi pot, ki nad devinskimi stenami ponuja čudovite panorame. Obiskali smo koprsko pristanišče, kjer smo na ladjo pospremili pomorskega inšpektorja. Tik ob gibraltarski ožini stoji mestece Tarifa, ki skriva zanimivo zgodbo. Potapljali smo se na hrvaškem Mljetu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
JABOLKA PRED OBIRANJEM
V nasadu Milana Nemca raste okrog 200 jablan. Marca jih je obrezal, takrat je odstranil veje tudi starejši jablani pri sosedu. Preverili smo, kako uspešna je bila letošnja zimska rez.
Z GAIO NA OBISKU: PRI VERONIKI
Pri gospe Veroniki si je strokovnjakinja kluba Gaia ogledala raznoliko sadno drevje in vrt. Poleg po marelicah dišečih cvetovih oleandra so največ občudovanja požele pokončne pelargonije, ki jih je vzgajala že njena mama. Veronika si avgusta sama pripravi potaknjence.
DOMAČA MEZGA
Če imate naenkrat, kljub precej deževnemu poletju, toliko paradižnikov, da jih težko pojeste, skuhajte domačo mezgo. Veliko več kot ščepec soli in nekaj zelišč, ki vam gredo v slast, ne potrebujete, morda le potrpežljivost, ko iz mezge hlapi tekočina.
PARADIŽNIKI PRI JERNEJU MAZEJU
Na kmetiji Mazej se letos spopadajo s posledicami preobilnih padavin, vlage in tudi že jutranjih meglic. Jernej vsako leto posadi okoli 350 sort, seme dobi z vsega sveta. Pridelek paradižnika je letos boren. Rastline je že julija napadla plesen. Nekaj najbolj trpežnih plodov smo zrezali v solato, semena pa fermentirali, da jih shranimo za prihodnje leto.
Obiskali smo Park prostoživečih živali v Vintarovcih, v Destrniku. Večina tamkajšnjih prebivalcev so ptice, mnoge med njimi pa v naravi veljajo za kritično ogrožene. Predstavljamo nekatere največje in najbolj strupéne kače na svetu, vzasebni zbritki v Zagrebu. Svetujemo kakšna je primerna hrana akvarijskih rib. Predstavljamo eno od najmanjših ptic iz družine vranov - kavko. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si
Petra Kos Gnamuš bo na kratko predstavila novega slovenskega škofa v Celovcu Jožeta Marketza, obiskali smo Slovence v Zagrebu, ko so praznovali 90-letnico Slovenskega doma, delo Slovencev bo na kratko predstavil predsednik Darko Šonc. Mirjam Muženič je obiskala Muzej brusačev na Solbici v Reziji, za konec pa še o organiziranost Slovencev na Madžarskem, spregovorila bo Andrea Kovacs.
Za tokratne Sledi smo se napotili v Gornjo Radgono, kjer na Maistrovem trgu 4 stoji trdna meščanska hiša iz 18. stoletja. Ko vstopiš vanjo, se zdi, da se je čas ustavil. Še vedno je takšna, kot je bila dobrih sto let nazaj, ko je tu prebivala družina Simonič-Šlebinger. Danes se v hišo vrača že šesta generacija, največ sledi pa sta v njej vendarle zapustila Franc Simonič in njegov zet Janko Šlebinger. Gre za utemeljitelja slovenske biblikografije, mlajši Janko pa je bil tudi dolgoletni ravnatelj narodne knjižnice v Ljubljani. Skozi bogato in pestro zgodovino prebivalcev hiše, posebej pa deda in pradeda, nas je popeljala znana umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kedves Nézőink, a mai Vendégem című adásunkban az alsólakosi Lőrinc Magdusról, a szlovéniai magyar közösség egyik megbecsült tagjáról, a Lendva-vidék egyik leghíresebb egykori kocsmájának gazdasszonyáról készített portrénkat láthatják.
Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Moj gost ogledate portret Magdus Lőrinc iz Dolnjega Lakoša, ene od spoštovanih članic madžarske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in lastnice ene od najbolj znanih nekdanjih gostiln na območju Lendave.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, kar je v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, govori pa tudi o svojem odnosu do aktualnih družbenih pojavov – med drugim o provokaciji na zadnji Prešernovi proslavi, ko se je žaljivo izzivanje poskušalo, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tankočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etično kmečko prebivalstvo, med katerim je odraščala kot otrok iz učiteljske družine.
Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, ki iz katere izhajajo tudi kardinali.
Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v družini, govori o antičnem liku Antigone; ta je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka da je politični interes močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na neki način izkušnjo obeh strani, saj, drugače od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je nekdanji sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek.
Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti k sanaciji in programski oživitvi. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini pa poudarja, da je ključna vloga Slovenske matice danes združiti vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete.
Ob koncu oddaje kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev najzahtevnejša vzgoja.
