Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 11. feb. 2023

TV Maribor • Sob, 11. feb.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Šesta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

10:25
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

10:50
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

11:00
Kultura

V SNG opera in balet Ljubljana bodo nocoj izvedli premiero Rossinijeve oper Italijanka v Alžiru. Ena prvih profesionalnih filmskih delavk pri nas, inovatorka in inženirka filmskega zvoka, 104-letnaEmilija Soklič je radiu Ars predala posnetke Rudija Omote, slovenske filmske legende, tehničnega inovatorja in tonskega tehnika. Obiskali smo razstavo vizualne umetnice Zore Stančič na Ljubljanskem gradu, bili pa smo tudi na razstavi pokojnega slikarja Marcela Valentinija Originalni ponaredki v galeriji Vžigalica.

Az adás tartalma:

- a szlovén kultúra napja;
- Janez Bernik és Göntér Endre kiállítása a Muraszombati Galériában;
- Föld, tűz, víz – régészeti kiállítás a lendvai várban;
- Ízes Muravidék: a töltött káposzta.

Vsebina oddaje:

- slovenski kulturni praznik;
- razstava Janeza Bernika in Endreja Göntérja v Galeriji Murska Sobota;
- Zemlja, ogenj, voda – arheološka razstava v lendavskem gradu;
- rubrika Okusi Prekmurja: sarma.

Vabljeni k ogledu.

Leto dni po lanskoletnih uničujočih poplavah, ki so pustošile po slovenskih domovih, smo se ponovno odpravili na območja, kjer je pustošila reka Drava. Reka se je sicer vrnila v svojo strugo, tok življenja mnogih pa se je za vedno spremenil.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Vabljeni k ogledu.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Pogovor s slovensko parlamentarno zagovornico. Z Eriko Köleš Kiss smo ocenili leto za nami.
Filojev mlin na Gornjem Seniku. Čez nekaj let naj bi postal turistična atrakcija v Porabju.
»Zdavanjske korine«. V Monoštru pripravljali papirnate okraske za borovo gostüvanje.

Že šesto leto zapored se je v Oplotnici zbralo 12 narodno-zabavnih ansamblov na Festivalu pod Pohorjem, ki bo v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe prispeval 12 novih skladb. Vabljeni k ogledu.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Živali so pogrešale pomlad, saj je zima trajala že res predolgo. Zato so se odpravile iskat toplo vreme, ki ga je ugrabil medved in odnesel na nebo. Sklenile so, da bodo toplo vreme osvobodile. Seveda pa so morale najprej najti ključe medvedove koče in pri tej nalogi se je nadvse izkazala drobcena miška.

Ste že kdaj slišali kakšno prleško pesem? Naslednjo soboto bo ena še posebej navdušila ribiča Pepeta. Otroci jo bodo zapeli v narečju. Tudi Kakadudu si bo zaželel svojega kakadudujskega leporečja. No, kakorkoli že, v Foksnerjevem kvizu se bo vse vrtelo okrog ježev. In čisto na koncu bo sledilo bodičasto presenečenje …

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Za uspeh v poslu je potrebna tudi drznost. Vedno nove rešitve dimniških sistemov išče Leon Kranjc. Spoznali pa boste še mizarje, ki svoje izkušnje in vrednote prenašajo na mlade iz Srednje lesarske šole v Mariboru.

Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Vabimo vas, da si pogovor z dr. Aleksandrom Lorenčičem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 6. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!

Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.

Izbor samospevov na poezijo slovenskega poeta Franceta Prešerna v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa in pianistke Andreje Kosmač, ki kot priznana glasbenika v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Posnetek je nastal na Ljubljanskem gradu, slišali boste pesmi Ukazi in Mornar v uglasbitvi Frana Serafina Vilharja in pesem Kam? v uglasbitvi Frana Gerbiča.

Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.

Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja.

Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.

Na Tržaškem filmskem festivalu, ki se osredotoča na vzhodno in srednjo Evropo ter Balkan, smo srečali poljskega filmskega veterana Krzysztofa Zanusija, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja s t.i. filmi moralne tesnobe zaznamoval poljsko kinematografijo. Marko Šantić je v Trstu tekmoval s svojim novim celovečercem Zbudi me. Na festivalu smo na fotografski razstavi ob stoletnici rojstva igralke Alide Valli pogledali v zakulisje njenega življenja in dela.

Avtorica: Mateja Valentinčič

Štajerski pubeci, ki v maniri skejtpunka 90tih zvenijo sveže in udarno – ALO!STARI!

Zgodovino smukov na svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju sta močno zaznamovali tudi dve Slovenki. Tina Maze je bila svetovna prvakinja leta 2015, Ilka Štuhec v letih 2017 in 2019. Zmago iz Cortine d'Ampezzo 2021 bo branila Corinne Suter, Ilka Štuhec pa je v tej sezoni že dokazala, da lahko stopi tudi na oder za zmagovalke.

Skakalci so se po več kot tridesetih letih vrnili na tekme svetovnega pokala v Lake Placid v ZDA. Zadnje preizkušnje na tem prizorišču so bile izpeljane leta 1990. Najprej jih čaka prva posamična tekma. Videli bomo, ali bo niz štirih zmag nadaljeval Norvežan Granerud. Slovenska reprezentanca bo nastopila v najmočnejši zasedbi. V primerjavi z Willingenom je Žaka Mogla zamenjal debitant v svetovnem pokalu Matija Vidic.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov