Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Predstava Ferdo, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade, med drugim nagrado Kristine Brenkove, priznanje Hinka Smrekarja, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. Avtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe, s čimer mladim bralcem omogoča, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole.
Zgodba pripoveduje o Ferdu, ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu, ki potrebuje njegovo drugačnost, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled sreča drobno ptičico, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … Ferdo, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. Režiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Spremembe zakona o KGZS in zakona o zaščiti živali vnašajo v kmetijsko dejavnost novosti, ki jih stanovske organizacije in tudi nekatere strokovne službe ne odobravajo. O njih so govorili na seji KGZS iz Območne enote Ljubljana. Nekaj pojasnil na to temo doda predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Združenje kmečkih sirarjev je v Beli krajini pripravilo pogovor o siru in predstavilo kmetijo Vučji ogrizek. Obiskali smo mednarodno predstavitev vin in delikates, ki so jo pred 14 leti poimenovali VinDel. Predstavimo blagovno znamko mladih vin Pubec in poročamo z mednarodnega kongresa licencirane sorte jabolk bonita.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Vabljeni k ogledu

Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.

Kakšen vpliv imajo živali na družinsko življenje in tudi na življenje otrok v Zavodu Planina, bo jasno na začetku oddaje. Nadaljevali bomo z jesenskim Ljubljanskim barjem, s solarnim dermatitisom pri živalih in končali z lepotcem pasme tornjak. Škoda bi bilo zamuditi.
ozivalih@rtvslo.si

POSEBNE BAZILIKE IN POTAKNJENCI
Na kmetiji Mazejevih spoznavamo nekaj nenavadnih sort bazilik. Z globalizacijo v njihovih eteričnih oljih vonjamo vse kaj drugega kot nam znani vonj bazilik. Drevesasto razraščene najlažje razmnožimo s potaknjenci.

ARANŽMA NA GROBU
V dneh pred 1. novembrom, ko se spomnimo pokojnih sorodnikov in prijateljev, urejamo grobove. Sebastjan bo ustvaril tak aranžma, ki bo dopolnil že pred tedni posajen nasad ob družinskem grobu.

BUČE, NETOPIRJI ...
Na vrtu Zelena sreča že tradicionalno zaznamujejo praznike tako, da družina skupaj polepša dom in okolico. Seveda v teh dneh ne gre brez buč, Ireni pa so tudi pokazali, kako lahko izdela netopirje ob skorajšnji noči čarovnic.

Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.

Najlepše melodije iz tretjega desetletja ptujskega festivala in izbor naj melodije. Vabljeni k ogledu!

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Čas za kopanje! Čas, da Eva in Jure pobegneta v Čudogozd. Tam ju razveseli pravo blatno kraljestvo. In blatni grad. Želita si biti še bolj umazana. Nič lažjega. Lahko se spremenita v pujska! Ampak vsake zabave je enkrat konec … Se bosta naveličala umazanije? Ena, dve, tri … V Čudogozdu se dani.

TISTA O ŠMORNU

Kadar je šlo babicam vse narobe pri peki palačink, so se hitro znašle in iznašle šmoren. Še dandanes se znajdemo na tak način. Tudi Cmok si je zamislil, da bo pripravil šmoren, ki pa bo poseben - čaroben. Kdo ve, če ga bodo Cmok in otroka ponudili navihanemu škratu Bobku?

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Kulturno-umetniško društvo Angel Besednjak Maribor, je bilo ustanovljeno pred več kot 100 leti. Društvo deluje po sekcijah, najstarejša med njimi je mešani pevski zbor. Slednji je v bogati zgodovini nanizal številne uspehe tako na občinski, kot na državni in mednarodni ravni. 32 članski zbor že več kot 20 let vodi zborovodja Franci Kovač. Jubilej so proslavili v Kazinski dvorani SNG Maribor, ob sodelovanju vseh sekcij društva.

S projektom Radia Maribor, Radia Si in Televizije Maribor, poimenovanim Frišno – Dan nove slovenske glasbe, se smo letos že tretjič poklonili najboljši novi slovenskih glasbi in jo preoblekli v priredbe Big banda RTV Slovenija.
Deset finalistov se je z osveženimi skladbami zadnjega leta skupaj z Big bandom RTV Slovenija predstavilo v Veliki dvorani SNG Maribor. Zabavnoglasbeni dogodek je povezoval igralec Jure Ivanušič, na prireditvi pa sta bili podeljeni dve nagradi, in sicer za »Naj novo slovensko skladbo« po izboru radijskih poslušalcev in za »Najboljšo izvedbo«, ki jo je izbrala strokovna komisija.

Iva Kersnik, poročena Skušek, je bila rojena leta 1925 na gradu Brdo pri Lukovici. Njen oče je bil lastnik gradu, ki ga je podedoval po svojem očetu, Ivinem starem očetu, pisatelju, notarju in politiku Janku Kersniku. Iva je bila predzadnja od Kersnikovih otrok in šestnajst let ji je bilo, ko so narodno zavednega graščaka Antona Kersnika in vso njegovo družino Nemci izselili v Srbijo. Ko so se Kersniki leta 1945 vrnili domov, dva od sinov in najstarejša hči kot partizani, jih je na Brdu pričakal požgan in izropan dom, saj so leta 1943 partizani grad požgali. Po vojni pogorelih lesenih ostrešij gradu niso dovolili obnoviti in tako se je v desetletjih, ki so sledila, velika renesančna grajska zgradba počasi sesula vase. Tudi prva leta po vojni so bila vse prej kot lahka.

*****

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.