Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Bili smo na koncertu Ann O'Aro, izvajalke glasbene zvrsti maloya z otoka Réunion v Indijskem oceanu, gostil jo je Cankarjev dom. Predstavili vam bomo novo slovensko založbo No! Press in prvo izdano knjigo, Prepovedani zvezek Albe de Céspedes. Obiskali smo tudi prireditev ob 70. obletnici Arhivskega društva Slovenije.
Az adás témája az építőkockák és az építés. Az oviban a gyerekek dobozokból és kockákból építettek, az iskolás gyerekek pedig egy egész várost hoztak létre építőkockákból. Megnézhetitek azt is, hogyan zajlik egy igazi építkezés.
Tema oddaje so igralne kocke in gradnja. V vrtcu so otroci gradili iz škatel in kock, šolarji pa so iz kock ustvarili celo mesto. Ogledate si lahko tudi pravo gradbišče.
Serija osmih kuharskih delavnic, ki so nastale v okviru projekta ''Misli na morju, noge v lavorju'' kjer vas Irena in Moreno z zanimivimi informacijami, kuharskimi triki, preprostimi navodili in nasveti kje kupiti ribe in morske sadeže, ter kako prepoznati kakovostne in sveže sestavine poskušata navdušiti, da bo tudi v vaši kuhinji zadišalo po ribah.
Voditeljica Irena in kuhar Moreno bosta pripravila slastne klapavice po tržaško. Preprost recept in s kruhom pomazani krožniki! Povedali bomo tudi na kaj moramo biti pozorni, da lahko varno uživamo školjke.
SADIKE DIVJIH BELUŠEV
Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla.
SPOMLADANSKA DELA V RASTLINJAKU
Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ...
RASTLINE ZA ČIŠČENJE ZRAKA V DOMOVIH
Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka.
LJUBENSKE POTICE
Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
- a muravidéki magyarság bemutatkozott a szlovén parlamentben;
- együttműködési megállapodás a Muravidék és Vas vármegye között;
- március 15-ei ünnepség Dobronakon;
- a nagycsütörtökhöz kötődő népszokások;
- Gazda(g)ság: a Muravidék öt nemzeti önkormányzatának beruházásai és programjai 2024-ben.
Vsebina oddaje:
- predstavitev prekmurskih Madžarov v Državnem zboru;
- sporazum o sodelovanju med Prekmurjem in Železno županijo;
- prireditve ob 15. marcu v Dobrovniku;
- z velikim četrtkom povezani ljudski običaji;
- rubrika Gospodarstvo – bogastvo: investicije in programi petih prekmurskih narodnostnih samoupravnih skupnosti v letu 2024.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino, zlasti v rudarske kraje, začeli naseljevati na prelomu 19. in 20. stoletja. V kakanjsko Staro jamo so slovenski rudarji vstopili že davnega leta 1902. Vselej nemirna Bosna je Slovence v Kaknju povezala v zadnji vojni in letos društvo praznuje že 30 uspešnih let delovanja.
Glasba je izmed vseh umetnosti prav gotovo tista, ki najmočneje povezuje ljudi vseh generacij, interesov in življenjskih nazorov. Ker smo prepričani, da sta kultura in umetnost javni dobrini, ki bi morali biti dostopni prav vsem, smo 24. maja 2019 v mariborskem mestnem parku za vse ljubitelje opere in klasične glasbe ter ne nazadnje tudi za vse radovedne mimoidoče pripravili zdaj že tradicionalni koncert opernih arij in zborov pred iztekom letošnje gledališke sezone. Koncert z naslovom Operna noč v Mestnem parku, ki je brezplačen in prosto dostopen prav vsem, so ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedli solisti in zbor mariborske operne hiše. Predstavili so najlepše operne melodije iz največjih uspešnic aktualne sezone pa tudi zanimiv izbor odlomkov iz opernih del, ki jih bomo izvedli v prihodnji sezoni.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Čirule, čarule... Ah, dajte, no, otroci ne verjamejo več v čarovnijo! Taka je tudi deklica Anastazija, ki med cirkuško predstavo iz čistega dolgčasa zaide v šotor jasnovidke Jasmin. Sprva se do nje vede zelo uporniško, nato pa jo premamijo nenavadni predmeti in eksotični hišni ljubljenčki. Je Jasmin res samo jasnovidka? S ščepcem peska deklici v hipu pričara pravljico za tisoč in eno noč. Anastazija postane njena redna obiskovalka. Počasi spoznava skrivnostni svet čarovnije in mu vedno bolj verjame.
Ko se kuhinjski pult spremeni v travnik, se otroka presenečeno sprašujeta, kaj je zdaj to in kaj se da iz teh rastlin pripraviti. Brez Cmoka ne gre. Pokličeta ga in priprava okusne solate se prične. Cmokova iznajdljivost je neskončna. Poleg okusne solate se pojavi še ocvrt posušen bezeg.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Sloveniji je bilo leta 2022 več kot 47 tisoč obolelih z demenco, projekcije za leto 2050 govorijo, da bo obolelih 85 tisoč. Kakšna je verjetnost, da bova med njimi vi in jaz? Še bolj verjetno je, da bomo med danes 100 tisoč svojci, ki skrbijo za osebe z demenco … O tej temi bomo govorili z dr. Jožico Gamse, novo predsednico Društva za pomoč pri Demenci Spominčica Maribor in Darjo Benko, delovno terapevtko v Domu starejših Senecura Hoče – Slivnica. Bodite z nami v oddaji Omizje TV Maribor drevi ob 20. uri.
Predstavljamo mlado pasmo psov – svilnati hrt. Spoznali smo hrta Tobya, mladega španskega galga, ki pri začasni skrbniki čaka svoj »zavedno« dom. Pobliže spoznavamo mestne golobe in razbijamo predsodke povezane z njimi. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
- a muravidéki magyarság bemutatkozott a szlovén parlamentben;
- együttműködési megállapodás a Muravidék és Vas vármegye között;
- március 15-ei ünnepség Dobronakon;
- a nagycsütörtökhöz kötődő népszokások;
- Gazda(g)ság: a Muravidék öt nemzeti önkormányzatának beruházásai és programjai 2024-ben.
Vsebina oddaje:
- predstavitev prekmurskih Madžarov v Državnem zboru;
- sporazum o sodelovanju med Prekmurjem in Železno županijo;
- prireditve ob 15. marcu v Dobrovniku;
- z velikim četrtkom povezani ljudski običaji;
- rubrika Gospodarstvo – bogastvo: investicije in programi petih prekmurskih narodnostnih samoupravnih skupnosti v letu 2024.
Priznani hrvaški filozof Srećko Horvat je v Cankarjevem domu odprl nov cikel pogovorov Kritični kabaret, v katerem z vodilnimi svetovnimi intelektualci, pisatelji, ekonomisti in umetniki razpravlja o izzivih sodobnega časa. Med drugim smo ga spraševali o njegovi zadnji knjigi Po apokalipsi, v kateri pojasnjuje, zakaj sta jedrska in podnebna kriza največji grožnji človeštvu, zakaj vojne postajajo nova realnost in kdo so lažni preroki sodobne družbe. Pogovarjali smo se s priznanim bolgarskim pisateljem Georgijem Gospodinovom, ki je nastopil na zaključku festivala Fabula. Predstavil nam je z Bookerjevo nagrado nagrajeni roman Časovno zaklonišče, v katerem odpira vprašanje nostalgičnega vračanja v preteklost kot načina bega pred prihodnostjo. Obiskali smo razstavo Medprostori akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča v ljubljanski mestni galeriji, kjer smo si ogledali tako njegove slike kot videodela. Kako se filmar loti slikarstva, kako slikar filma, kaj imata ta dva medija skupnega in kaj ju ločuje, je le nekaj izhodišč, o katerih smo se pogovarjali z umetnikom. Nina Šenk je uspešna skladateljica, tudi na avstrijskem in nemškem glasbenem področju. Med drugim nam je pojasnila, kaj ji pomeni prestižna skladateljska nagrada Erste Bank in kakšen je njen ustvarjalni proces.
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo?
Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?