Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke prejmejo Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.
Glazerjeve nagrade so najvišja priznanja na področju kulture Mestne občine Maribor. Letos Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za dosežke zadnjih dveh let pa prejmejo zgodovinar in kustos Uroš Dokl, akademski slikar Gregor Pratneker in sopranistka Nika Gorič. Nagrajence sta obiskali Karmen Podlesnik Marčič in Petra Skok, več o njih in njihovem delu pa v oddaji TELE M plus.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Na avstrijski televiziji je bila 2. aprila 1989 prvič na sporedu oddaja za slovensko narodno skupnost z naslovom Dober dan, Koroška.
Od leta 2009 nosi oddaja ime Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska z dodatnimi prispevki o slovenski narodni skupnosti na Štajerskem.
Polurna televizijska oddaja v slovenskem jeziku je na sporedu ob nedeljah ob 13.30 na programu ORF 2. S ponovitvami na sporedih ORF 2 in ORF III, dostopi v TV-theki ORF in predvajanji na RTV Slovenija dosega oddaja približno 250.000 gledalk in gledalcev.
Prihodnjo nedeljo, 7. aprila, bo na sporedu jubilejna oddaja, ki jo pripravlja snemalec in filmski ustvarjalec Miha Dolinšek in bo pregled zadnjih 35 let televizije za slovensko narodno skupnost.
http://slovenci.orf.at
Šesta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tudi samo 15 kvadratnih metrov prostora je dovolj za poslovno zgodbo, ki jo že sedem let razvija Rodolfo Di Giamberardino iz Italije. V Logatec ga je pripeljala ljubezen. Ekonomist, ki so ga obkrožale številke, se je v svetu kave znašel po naključju. Zamisel za posel je namreč dobil pri prodajalcu avtomobila. Vztrajnost in nenehno izobraževanje je spremenili v poslovni izziv, zdaj se zavzema za uveljavitev mikropražan, ki dajejo poudarek kakovosti in butičnosti. Na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem pa smo spoznavali poklic razgrajevalec avtomobilov. Gre za nadgradnjo poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili.
Krilate prijatelje med igro na cvetočem travniku ujame dež. Da bi jim ne premočil kril, se metuljčki po zavetje zatekajo od cveta do cveta. Naposled pa jim mokra krila posuši sončece, ki znova posije, in metuljčki nadaljujejo svoj radostni ples po travniku.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marjanom Tošem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika.
Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa.
Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Resna zveza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katera so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj se jim, ko so v zvezi, zdi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju, in kaj imajo z razmerji opraviti memi! Vsak svoj pogled na razmerje pa sta dodala tudi igralca Tina Vrbnjak in Jure Henigman, ki sta že igrala zaljubljeni par. V oddaji sta nam zaupala, kaj se njima zdi pomembno v resničnih romantičnih razmerjih in kako se je njun pogled na partnerska razmerja s časom spremenil.
Na avstrijski televiziji je bila 2. aprila 1989 prvič na sporedu oddaja za slovensko narodno skupnost z naslovom Dober dan, Koroška.
Od leta 2009 nosi oddaja ime Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska z dodatnimi prispevki o slovenski narodni skupnosti na Štajerskem.
Polurna televizijska oddaja v slovenskem jeziku je na sporedu ob nedeljah ob 13.30 na programu ORF 2. S ponovitvami na sporedih ORF 2 in ORF III, dostopi v TV-theki ORF in predvajanji na RTV Slovenija dosega oddaja približno 250.000 gledalk in gledalcev.
Prihodnjo nedeljo, 7. aprila, bo na sporedu jubilejna oddaja, ki jo pripravlja snemalec in filmski ustvarjalec Miha Dolinšek in bo pregled zadnjih 35 let televizije za slovensko narodno skupnost.
http://slovenci.orf.at
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
