Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Pred nami je dokumentarni film, v katerem spremljamo v marsičem posebnega sopotnika naše polpretekle zgodovine. Govorimo o Leonu Štuklju, najprej fantiču iz novomeške Kandije, zatem pravniku, sodniku pa sokolu in telovadcu, ki je v svojem času veljal za enega izmed najboljših na svetu. Zaradi političnega režima je bil po drugi vojni pozabljen, a ne za vse: novinar televizije Franček Jauk je spremljal njegovo težavno pot in ko je prišel pravi trenutek, sta stopila pred kamero in je leta 1993 nastal prvi obsežnejši portret tega izjemnega Slovenca.
Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.
Zalka Kuchling se s koncem šolskega leta poslavlja z vodstva Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Največjo izobraževalno ustanovo koroških Slovencev je vodila skoraj 10 let. V tem času se je spoprijela z novo obliko mature, prvimi evropskimi projekti Erasmus+ v slovenščini, pa tudi z uvedbo naravoslovnih razredov, poimenovanih po Ani Petek. Učiteljica nemščine in francoščine je po poskusnem letu v Wolfsbergu 34 let poučevala na Slovenski gimnaziji, ki jo, kot pravi, zapušča dostojno in verodostojno.
V Muzeju pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo so pripravili proslavo v spomin na žrtve s Peršmanove domačije. Na prireditvi so člani Kluba slovenskih študentk in študentov posadili tudi lipo kot simbol solidarnosti in povezanosti.
Lani odpovedani Kmečki praznik sta Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) ter Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) izvedli v Podkanji vasi pri Galiciji in ob tem podelili priznanja državnega ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij. Povezovanje je preraslo v srečanje kmetic in kmetov iz Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske in Hrvaške.
Projektni zbor Zsomm – upej je posebna zgodba o uspehu v Rožeku. Na zaključni koncert se pripravlja več kot 50 domačinov.
Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentprimoža je z dvema koncertoma zaznamovalo 110-letnico delovanja.
http://slovenci.orf.at
Osma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu. Vabljeni k ogledu prvega dela.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Veter se odpravi visoko na nebo, da bi tekmoval s soncem. Zmagal bo ta, ki bo popotniku hitreje slekel plašč. Veter kljub trudu in močnemu pihanju naposled prizna, da je sonce večni zmagovalec, saj zasije tako močno, da popotnik sleče plašč.
Bober Bor je svojo posteljico spremenil v ladjo. Udoben naslonjač, na katerem se mu je pridružila dramska igralka Aja Kobe, pa je postal pomožni čoln. In tako prijatelja plujeta med zgodbami Štirih črnih mravljic, ki na svet gledajo z vso širino srca. In to se pozna, saj v vsaki stvari najdejo smisel, ljubezen in moč.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Sodobna hiša v mirni okolici Bleda je dober dokaz zglednega sodelovanja med lastnikoma in oblikovalko interierja. S skupnimi močmi so namreč za štirimi zidovi sodobne hiše ustvarili domač, a sodoben dom, ki odraža potrebe in življenjski ritem mlade družine z domačim kosmatincem.
Prej ali slej začnejo mladi razmišljati, kako iti na svoje in si ustvariti čisto svoj dom. Ni pa nujno, da zato zapustijo hišo staršev, kajti morda se ravno v njej skriva najboljše razmerje med samostojnostjo in intimo na eni ter finančno vzdržnostjo na drugi strani. Predstavimo vam mansardo, ki je prinesla oboje. Ponaša se z inovativnimi arhitekturnimi prijemi, predvsem pa se po prenovi kopa v dnevni svetlobi.
Sledi še en primer, ko si je mlada družina uredila dom v hiši staršev, v nadstropju nekaj desetletij stare hiše. Čez čas, ko prvotna zasnova stanovanja, ki je bilo prepredeno s številnimi stenami in manjšimi prostori, ni več ustrezala njihovim potrebam, so začutili potrebo po temeljiti osvežitvi.
Zalka Kuchling se s koncem šolskega leta poslavlja z vodstva Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Največjo izobraževalno ustanovo koroških Slovencev je vodila skoraj 10 let. V tem času se je spoprijela z novo obliko mature, prvimi evropskimi projekti Erasmus+ v slovenščini, pa tudi z uvedbo naravoslovnih razredov, poimenovanih po Ani Petek. Učiteljica nemščine in francoščine je po poskusnem letu v Wolfsbergu 34 let poučevala na Slovenski gimnaziji, ki jo, kot pravi, zapušča dostojno in verodostojno.
V Muzeju pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo so pripravili proslavo v spomin na žrtve s Peršmanove domačije. Na prireditvi so člani Kluba slovenskih študentk in študentov posadili tudi lipo kot simbol solidarnosti in povezanosti.
Lani odpovedani Kmečki praznik sta Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) ter Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) izvedli v Podkanji vasi pri Galiciji in ob tem podelili priznanja državnega ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij. Povezovanje je preraslo v srečanje kmetic in kmetov iz Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske in Hrvaške.
Projektni zbor Zsomm – upej je posebna zgodba o uspehu v Rožeku. Na zaključni koncert se pripravlja več kot 50 domačinov.
Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentprimoža je z dvema koncertoma zaznamovalo 110-letnico delovanja.
http://slovenci.orf.at
Zgodba izvorno tržaške levičarske družine Bordon je nekaj posebnega. Pripoveduje jo leta 1932 v Ljubljani rojena Božena Bordon, ki s svojo resnicoljubnostjo gledalca posebej pritegne. »Politika je uničila našo družino,« poudarja gospa Božena. Iz Trsta so morali zbežati, potem ko je oče, ogorčen nad zažigom Narodnega doma, zažgal italijansko zastavo.
Kot številnim drugim primorskim emigrantom, ki so se pred Italijani umaknili v Jugoslavijo, jim je trda predla. Živeli so zelo skromno. Politično aktivna sta bila starejša brata, leta 1915 rojeni Rado in pet let mlajši Dušan: »Rado je bil bolj umirjen. Dušan je bil pa … on je verjel v Sovjetsko zvezo, s tem smo bili ... Jaz sem mislila, da je Stalin bog.« Bila sta zelo bistra, Dušan je študiral romanistiko, Rado pa ruski jezik in pravo. Oba sta bila aktivna v komunističnem gibanju in na protivladnih demonstracijah, ki jih je pogosto podpirala Kominterna. Dušan je bil celo med ustanovitelj Društva prijateljev Sovjetske zveze, prav on je k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika.
Kmalu po okupaciji leta 1941 so okupatorji oba brata internirali v Italijo. Tam sta malo pred kapitulacijo Italije zbežala iz zapora in ustanovila 24. garibaldinsko brigado Pio Borri. Dušan je postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Prav letos mu bodo italijanski antifašisti postavili spomenik.
Rado je vojno preživel, v Ljubljano je prišel v zmagovitem sprevodu in kot kulturnik prvi spregovoril na Radiu Ljubljana. Bil je književnik, prevajalec in vsestranski kulturni delavec, ki pa je izkusil tudi zapore novega režima, iz katerega se je pogosto norčeval. Zanimiv je pred tem tragičen prizor, ko Rado in Božena opazujeta ujete in pretepene domobrance na poti v smrt in jim Rado kljub nasprotovanju stražarja prinese vodo.
Mlada Božena je verjela v komunizem in Stalina, kot jo je učil režim: »Potem pa pride informbiro. Jaz sem bila v delovni brigadi, mislila sem, da gradimo socializem. In opolnoči so nas nagnali ven in nam povedali, da zdaj pa s Stalinom nismo več prijatelji. Ne moreš razumeti, še včeraj je bil bog, danes je pa baraba. Ja to ne gre. Kaj pa je narobe zdaj s tem Stalinom. Jaz sem bila čisto indoktrinirana.« Družina je potem spregledala in do režima vzpostavila distanco. Božena je končala študij in delala v bolnišnici na rentgenu. Izjemno zanimiva je bila njena izkušnja, ko je v petdesetih letih delala v bolnišnici v Veliki Britaniji. Veliko in rada je inštruirala angleški jezik ter bila uspešna tudi pri tistih, nad katerimi so drugi že obupali.
Boženino pričevanje, od neomajne vere v komunistično ideologijo do spoznanja resnice in Svetega pisma, ki ga ob koncu pričevanja prime v roke, je hkrati prispodoba življenja preizkušene Slovenke, Primorke in Ljubljančanke, ki pri svojih 92 letih preseneti s čilostjo ter veselim značajem.
