Predstavili bomo izid znanstvene monografije o Almi Karlin in pogledali, kaj prinaša začetek Borštnikovega srečanja. Bili smo tudi na premieri predstave Vsi ptice v Mini teatru in si ogledali film Padati, režijski prvenec Vigga Mortensena.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Vas skrbi, ali boste lahko sploh še potovali v tujino? Vse informacije prinaša gost z Ministrstva za zunanje zadeve, pogledali bomo najnovejše podatke, katere države so na rdečem seznamu in katere so v tem trenutku varne. Posebej koristne bodo tudi prometne minute, kjer prometni strokovnjaki svetujejo o varni vožnji na avtocesti, kjer poleg nas vozijo tovornjaki. V vrtnih nasvetih pa vam pokažemo nekaj odličnih nasvetov zasaditev za grobove.

Ob letošnjem Dermotovem letu v Kropi se bomo spomnili slovitega tenorista Antona Dermote, ki je bil štiri desetletja član Dunajske državne opere in profesor na Visoki šoli za glasbo, obenem pa spoznali še druga dva brata - Leopolda in Gašperja, ki sta bila tudi uspešna tenorista. Prvi je nastopal po različnih opernih gledališčih v Avstriji, Nemčiji in Švici pod umetniškim imenom Leo Cordes, nato pa se vrnil v Kropo, kjer je bil upravitelj Kovaškega muzeja, drugi pa je bil solist ljubljanske Opere in dolgoletni član Slovenskega okteta.
Tako kot Anton Dermota je tudi arhitekt Jože Plečnik deloval na Dunaju, največ arhitekturnih biserov pa je zasnoval v Ljubljani, kar je spodbudilo organizatorja koncertov Nika Houško, da zasnuje cikel z naslovom Plečnik & a capella z različnimi vokalnimi zasedbami po najbolj zanimivih Plečnikovih ambientih v Ljubljani. Ob tem bomo spoznali tudi Plečnikov odnos do glasbe in pa nekaj do zdaj manj znanih detajlov iz sakralnih in drugih Plečnikovih objektov v Ljubljani, med drugim tudi iz njegovega domovanja.
Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan

Jeklenice postanejo vzor zdrave prehrane in osveščenega življenjskega sloga za vso državo. Vsi so pijani od nove kulture, le Slavc trezno ugotavlja, da se na dolgi rok tako ne bo dalo živeti. Inšpektor in policist skrbno pazita na spoštovanje pravil, še posebej zato, da ne bi kake nepravilnosti odkrila inšpekcija iz samega Bruslja. V javnih lokalih se niti slučajno ne smejo pojaviti meso, alkohol ali tobak, saj bi takoj odpihnili evropska sredstva. Celo Boro postane vegetarijanec, ki pa z roko na srce še vseeno tišči kak čevap. Jeklenice pridobijo evropska sredstva, Mile pa se iz Bruslja vseeno vrne ponižan. Sekretar namreč ni zagledan le v sadje in zelenjavo, temveč tudi v lepe fante... Ko Borota zaprosi za Miletovo roko, stari Balkanec v hipu pozabi na vegetarijanstvo in prohibicijo...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Od viroze do kome. Ali pijemo več? Napad na medije, napad na demokracijo. Lepo je deliti! Luka in Goran.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Šest rokodelskih mojstrov bo preživelo mesec dni v poznoviktorijanskem dvorcu v Walesu, kjer bodo vsak teden prenovili eno sobo. Pri tem si bodo lahko pomagali samo s starinskim orodjem, kakršno je bilo v uporabi v času umetnoobrtnega gibanja – to se je konec 19. stoletja razširilo v Veliki Britaniji. Vsak teden bodo tako poustvarili nekaj značilnih izdelkov iz tistega obdobja.

1. del:
V prvi oddaji bo mizar Abdollah izdelal susseški stol, srebrarka Bryony srebrno skodelico, oblikovalka Ilse pa svojo različico tapete Williama Morrisa, enega od utemeljiteljev umetnoobrtnega sloga.

V Sinagogi Maribor so postavili na ogled fotografsko razstavo o največjem slovenskem romanju v Sveto deželo. Popotovanje je leta 1910 s fotografsko opremo spremljal Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku. Avtor razstave je dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Predstavljamo tudi 15 let akcije Slovenske karitas “ Za srce Afrike” in akcijo “ Z delom do dostojnega življenja”.

Kedves Nézőink!
A Barangolások mai adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Bortúra és a Csongrád című epizódot láthatják.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Potepanja si s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! oglejte epizodi Vinska tura in Csongrád.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje težko zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, še pravijo v kmetijskem sindikatu in ponazarjajo: v ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice. Na drugi strani se maloprodajne cene hrane v trgovini višajo, potrošniki torej plačujemo več, kmetje pa dobijo vedno manj.

Nenavadna starka iz trgovine ukrade košaro smrdljivega sira, Kalimero in prijatelji pa mislijo, da policija sumi Jožeta. Storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dokazali njegovo nedolžnost.

Slastni prigrizki so preproste in prikupne sličice, ki jih iz različnih živil, zlasti iz sadja in zelenjave, lahko na krožniku sestavi vsak otrok. Zabavno jih je izdelovati, še bolj zabavno pa pohrustati. Dober tek!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
Svoje znanje in srečo bo v kvizu Joker preizkusil zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru Zoran Simonovič. Strastni popotnik se na pot najraje poda z nahrbtnikom, na svoj popotniški zemljevid pa je dodal že 110 držav sveta. V prostem času rad pleše in teče polmaratone. V kvizu Joker mu bo družbo delal prijatelj, zdravnik pulmolog Jurij Regvat. Bo prijateljska naveza premagala vse ovire na poti do 20.000 evrov?

Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo.

Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneya Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev.
V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.

Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Veliki semenj pripoveduje o nekdaj živahnem in pestrem dogajanju na obrobju parka Tivoli.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pogledali bomo na odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma in predstavili knjigo V besedah, ki portretira velikega pesnika in dramatika Daneta Zajca. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa smo si ogledali predstavo Tihožitje režiserja Tina Grabnarja.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Primorec Janez Pavčič je že zelo mlad odšel v partizane. Po vojni je bil vodja ljubljanske prometne policije, predvsem pa izjemen športnik, trener ter večkratni državni prvak in udeleženec olimpijskih iger v smučarskih tekih.

Janez Pavčič je bil rojen leta 1929 v Hraščah pri Postojni, ki so bile takrat , med obema vojnama, pod Italijo, zato je njegov oče, zaveden Slovenec, že leta 1930 družino preselil na jugoslovansko stran meje. Mladost je tako Janez Pavčič preživel na Uncu in na Rakeku, kjer je po italijanski okupaciji 1941 doživljal nasilje italijanske šole.
Leta 1944 je, šele petnajstleten odšel v partizane. Domači župnik Vojko Seljak, ki je imel sicer očeta in brate med domobranci, je mamo ustavil pred cerkvijo, rekoč: » Gospa, vem, da imate sina v partizanih in da včasih pride domov. Dajte mu, prosim, ta moj nahrbtnik s toplimi oblačili, da ga ne bo zeblo!« Mladi partizan je bil najprej miner železniške proge, pozneje pa kurir in vodič skozi komaj prehodne notranjske gozdove.
Po vojni je bil vodja prometne policije v Ljubljani in to v času, ko so se prometno varnostni načini šele vzpostavljali in ga je ob postavitvi prvega semaforja v mestu takratni notranji minister poklical na zagovor, češ da mu rdeča luč onemogoča nemoteno vožnjo v službo in kako si ga drzne ustavljat.
Že od mladih let se je Janez Pavčič intenzivno ukvarjal s športom. Bil je večkratni državni prvak v smučarskih tekih, uspešno je sodeloval na vrsti zimskih olimpijskih iger in bil reprezentančni trener. Z bratom Cvetom Pavčičem
imata izjemne zasluge za razvoj te smučarske discipline pri nas.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.