V Galeriji Jakopič smo si ogledali razstavo Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža, v mali loži v Kopru, ki je del Pretorske palače, pa svetlobno instalacijo Pod gladino - velikega žičnatega lignja, ki ga je postavila arhitektka in intermedijska umetnica Katja Paternoster. V živo iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma smo na spletu spremljali zasedbo Ecliptic, prav tako na spletu pa je dostopen tudi film Tomaža Groma, Komaj čakam, da prideš.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Jutrišnja sreda bo aktualna in svetovalna; pri pediatrinji preverimo, katere nove otroške bolezni so povezane s koranavirusom in kdaj so za otroke lahko nevarne. Odvetnica svetuje o medsosedskem pravu. Terenska ekipa potuje po Sloveniji, sreda pa prinaša tudi kup modnih nasvetov z Lorello in gosti. Ne zamudite!

Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.

Nošenje mask, higiena rok, upoštevanje medsebojne razdalje in izogibanje nakupovalnim središčem, kadar obisk ni nujen, so minimalni koraki solidarnosti, ki jih lahko vsak napravi za družbo in ranljive skupine ob slabšanju zdravstvenih razmer v Sloveniji, opozarja stroka. Ob tem pa se porajajo številna vprašanja v zvezi z novim koronavirusom in ukrepi za zajezitev okužbe. Nanje bomo odgovarjali v kontaktni oddaji Premagajmo covid 19. Vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov korona@rtvslo.si.

Zdravstvene težave Jake Carja se stopnjujejo, Nika in Gaber ga hočeta spraviti v bolnico. Ano preseneti dr. Vasja, ki se nepričakovano pojavi pri njej. Penzl je v ustvarjalnem zanosu slep in gluh za ves svet, kar prestraši njegove sostanovalce. Ištvan posvari Gabra pred razkazovanjem na novo pridobljenega bogastva.

V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.

V tokratni oddaji analiziramo o vlaganju konstruktivne nezaupnice in interpelacij.
V prispevku o tem, zakaj so za celotno družbo pomembni prostori alternative.
V studiu o spregledanih predlogih za izboljšanje položaja mladih med in po korona krizi.
Ob koncu pa še o prihajajočem dnevu spomina na holokavst. Česa še vedno nismo naučili?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dopisnik švicarske televizije Christof Franzen se po desetih letih dela v Moskvi vrača domov, a si za konec zada izziv. Kot popotnik, ki ga tokrat ne zanima visoka politika, se poda na goro Elbrus, razišče Bajkalsko jezero in Sibirijo in si privošči še petje božičnih pesmi z izvrstnim zborom v Sankt Peterburgu.

2. del: Iskanje bistva na Bajkalskem jezeru
Christof Franzen odpotuje na otok Olkhon na Bajkalskem jezeru. Bajkalsko jezero velja za kraj posebnih moči in energije, tam prebivajo ljudje ruske pravoslavne vere, pa tudi budisti in predvsem šamani. Bo te posebne energije začutil tudi politični novinar?

89,3 – Radio Študent je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni medij v javnem interesu. Oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti v študentskem naselju v Rožni dolini s tremi urami živega programa, danes ga pripravijo za kar 17 ur na dan. A s financiranjem se (spet) zapleta. Kakšna bo torej prihodnost najstarejšega neodvisnega radia v Evropi? Misijonar Friderik Irenej Baraga je sredi devetnajstega stoletja deloval med severnoameriškimi indijanskimi ljudstvi Očipva in Otava. Leta 1837 je nekaj njihovih vsakdanjih predmetov podaril Kranjskemu deželnemu muzeju. Zgodba misijonarja Barage je pritegnila tudi ilustratorja Damijana Stepančiča in nastal je strip Baraga – črna suknja med Indijanci. V oddaji bomo predstavili problematiko oglaševanja v javnem prostoru, na katero že dobro leto opozarja tudi skupina Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Prvi korak k izboljšanju je, kot pravijo, ozaveščanje. Nedavna namera vlade, da ponovno zažene investicijo v ljubljanski potniški center, kljub potrebi odpira številna vprašanja. Kako je mogoče, da bo naložba v okviru javno-zasebnega partnerstva, v katero država vlaga zajetno vsoto davkoplačevalskega denarja, potekala brez javnega arhitekturnega natečaja? Predstavili bomo še umetnost, ki nastaja na kriznih območjih.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:

- a Muravidéki magyar faluprogram;
- régészeti ásatások Pince közelében;
- a Prostofer projekt a Lendvai községben;
- a lendvai LESzSz társulat tevekénysége a világhálón;
- Gazda(g)ság: a kormány gazdaságsegítő csomagjai.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:

- prekmurski madžarski program za razvoj vasi;
- arheološka izkopavanja v bližini Pinc;
- projekt Prostofer v Občini Lendava;
- dejavnost lendavske gledališke skupine LESzSz na spletu;
- Gospodarska rubrika: protikoronski gospodarski paketi.

V štirinajsti oddaji se pomerijo Amber Lina, Jože Avgust in Matija iz OŠ Poljane (rumeni) ter Domen, Dominik in Matej iz OŠ Šenčur (vijolični). Astronomija, kemija in šah so njihovi aduti, pripomočki naših prednikov pa so zanje prestari. Za smeh in popestritev poskrbi posebna telovadba v oziroma iz labirinta, Rubik pa za dvojne točke.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarni film nam poleg bogastva slovenskih narečij, ki se organizirano ohranjajo predvsem v okviru folklorne zapuščine, razkriva tisto bolj življenjsko, bolj aktualno in predvsem mladim razumljivejšo a precej redko rabo narečij v popularni glasbi.
Z izbranimi glasbeniki kot so RUDI BUČAR, ANA PUPEDAN, BAKALINA, KLINCI, EMKEJ IN VLADO KRESLIN smo se podali na slikovit potep po Sloveniji (Obala, Kras, Tolminski griči, Bela krajina, Štajerska, Prekmurje) ter skozi rabo narečij v popularni glasbi (pop rock, rap, trap, kantavtorstvo …) spoznali pestrost slovenskega jezika, ki – kot pravi etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, živi in se ohranja ravno z narečnim govorom. Izziv »narečnega kolaža« so sporočila, ki jih glasbeniki iz različnih koncev Slovenije preko telefona »podajajo« v svojih narečjih – se bodo razumeli med sabo?

Dušan Pirjevec je eden najpomembnejših slovenskih literarnih teoretikov. Njegov pogled na književnost je omogočil izvirno slovensko recepcijo eksistencialne filozofije, obenem pa v premislek o literaturi vpeljal sodobne miselne tokove, med drugim fenomenologijo in strukturalizem. Pirjevčeva predavanja so bila legendarna in množično obiskana; kdo vse jih je obiskoval in kako so vplivala na študente iz sedemdesetih let, v "Pirjevčevi" predavalnici povprašamo Dušana Merca, predsednika DSP. Pirjevčevo življenje je močno zaznamovala tudi partizanska problematika in za marsikoga je bila njegova vojna vloga kontroverzna, kar nam bo osvetlil komparativist dr. Boris A. Novak.

Mladi tjulenj na treningu ubrani vse žoge, s tem pa razbesni bojevitega plamenca.

Zmedi zna zganjati hrup. Pa bi znal zaigrati tudi glasbo? Zim, Zam in Zum ga odpeljejo v glasbeno deželo in ga z nekaj vaje pripravijo, da zabobna na koncertu.

Kmet ima dovolj kmetije in njenih prebivalcev. S kovčkom v roki odhiti na počitnice, a se skoraj takoj spet pojavi – enak, vendar nekako drugačen. Kmetija se spremeni v hipijevsko komuno, kjer jim ni prav nič mar za delo in opravke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nemčija, 1973 … Nemški jeklarski velikan Krupp je pred finančnim zlomom. Že več kot 20 let ga vodi direktor Berthold Beitz, ki je vselej uspešno reševal težave in ima tudi tokrat načrt; podjetje naj bi rešil z novo podobo in novim poslovnim pristopom. Za uresničitev načrta najame Gola Manna, zgodovinarja, tretjega sina slavnega Thomasa Manna. Golo Mann začne po Bertholdovih napotkih pisati zgodovino znamenite družine Krupp, ustanoviteljice jeklarne. Toda bolj kot se Golo poglablja v preteklost rodbine Krupp, bolj prihaja na svetlo Bertholdova osebna zgodba iz druge svetovne vojne, ko je med nemško okupacijo Poljske rešil na stotine Judov in bi jih še več, če bi jih lahko. Tisti, ki jih ni mogel, ga zdaj preganjajo kot nepomirjeni duhovi. Berthold se izkaže za kontroverzno osebnost. Po eni strani rešuje nemški jeklarski ponos, ki zgodovinsko gledano ni bil nič drugega kot nacistična orožarna, po drugi strani pa ga mučijo spomini na preganjane Jude.

THE WEIGHT OF STEEL TITLE / DAS GEHEIMNIS DER FREIHEIT / GER / 2020 / TV
Režija: Dror Zahavi / Scenarij: Sebastian Orlac / Igrajo: Sven-Eric Bechtolf, Edgar Selge, Judith Rosmair, Erni Mangold, Adrian Zwicker …

Na recepcijo hotela pride turistka. Ko ugotovi, da so vse sobe v hotelu zasedene, receptorju ponudi sto evrov podkupnine, da ji poskuša najti sobo. Receptor denar pospravi v žep in ga nese v hotelsko kuhinjo. Namesto, da bi iskal sobo, receptor sto evrov vrne kuharju, od katerega si je denar nekoč sposodil. Denar nadaljuje svojo pot na podoben način. Vsak izmed akterjev vrača svoje dolgove. Na koncu se denar vrne v roke receptorja, ker je zadnji v tej naključni verigi tudi njemu dolžan denar. Receptor vzame denar in ga na koncu vrne turistki, ki išče sobo, ob tem ji še pove, da so vse sobe žal zasedene.
Scenarij in režija: Slobodan Maksimović / Igrajo: Makis Papadimitratos, Francesco Borchi, Konstanze Dutzi, Saša Pavlin Stošić, Michael Baum

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta kulturni zavodi pripravljajo številne dogodke, pri Založbi ZRC pa je izšla knjiga Sonjin dnevnik. Pogovarjali smo se s prevajalcem dr. Jašo Drnovškom. V novih prostorih galerije Ravnikar razstavlja Ivana Bajec, o novi plošči pa z glasbenikom Damirjem Mazrekom.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Punk, Pankrti, Novi rock, Laibach, Magna Purga, Radio Študent, ŠKUC Ropot, Nick Cave, Nirvana, Sex Pistols, David Bowie, Metallica, Odbor za varstvo človekovih pravic, Studio City je samo naključni hitropotezni izbor poglavij iz glasbenega in politično razgibanega življenjepisa Igorja Vidmarja, ki ga gostimo v tokratni oddaji Profil. Začel je kot poročevalec z demonstracij in ljubitelj underground stripa, potem se mu je zgodil punk. Z njim je vstopil v vseslovensko kulturno in politično zavest. Ob 60-letnici so mu kolegi priredili koncertni variete, za nedavno dopolnjenih 70 let pa je pisatelj Jurij Hudolin napisal knjigo Samohodec.

Dokumentarni film nam poleg bogastva slovenskih narečij, ki se organizirano ohranjajo predvsem v okviru folklorne zapuščine, razkriva tisto bolj življenjsko, bolj aktualno in predvsem mladim razumljivejšo a precej redko rabo narečij v popularni glasbi.
Z izbranimi glasbeniki kot so RUDI BUČAR, ANA PUPEDAN, BAKALINA, KLINCI, EMKEJ IN VLADO KRESLIN smo se podali na slikovit potep po Sloveniji (Obala, Kras, Tolminski griči, Bela krajina, Štajerska, Prekmurje) ter skozi rabo narečij v popularni glasbi (pop rock, rap, trap, kantavtorstvo …) spoznali pestrost slovenskega jezika, ki – kot pravi etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, živi in se ohranja ravno z narečnim govorom. Izziv »narečnega kolaža« so sporočila, ki jih glasbeniki iz različnih koncev Slovenije preko telefona »podajajo« v svojih narečjih – se bodo razumeli med sabo?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.