Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Cofku se dan slabo začne: spotakne se ob igrače, polije med, Rina ga pusti na cedilu ... Kot da je iz postelje vstal z napačno nogo! Se bo mu dan drugače zasukal, če bo poskusil vstati z drugo?
V oddaji se bomo spomnili Dneva Rudolfa Maistra in vas povabili na praznovanje 70-letnice Zveze prijateljev mladine Maribor ter 60-letnice Akademske folklorne skušine Študent. V rubriki Svetujemo bomo govorili o porastu uporabe nikotinskih izdelkov med mladimi, obiskali bomo mednarodni center za samooskrbo, v studiu pa nas bo obiskala tudi aktualna svetovna prvakinja v masaži.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
K Dolenčevim prihaja na obisk Irmina prijateljica, avstrijska plemkinja Lotti. Ta ima sina edinca, ki bi bil za ženitev z Anjo mnogo primernejši kot sosedov Mile. Irma hoče na Lotti napraviti čim boljši vtis. Staneta nagovarja, naj uredi, da bi Boro vsaj za en večer zaprl lokal, s tem pa preprečil hrup in smrad po čevapčičih. Ker Stanetu to ne uspe, vzame krmilo v roke Irma. Borotu se zlaže, da je Lotti visoka živina v EU, ki lahko zagotovi nepovratna sredstva za prenovo lokala. Borotu svetuje, naj skupaj z družino zaigra, da gre za fin lokal z evropsko vizijo. Boro je navdušen, vendar kasneje ne gre vse po načrtih…
Mile povabi Anjo na zabavo, vendar se ta povabila ne razveseli tako, kot je pričakoval. Prav nasprotno. Sarkastično ga zavrne in to Mileta zelo boli. Ko Slađana opazi Miletovo zagato, vzame vajeti v svoje roke in vse kaže, da se bo Mile udeležil zabave z Evo – najbolj vročo punco v mestu. Vse lepo in prav, dokler tega ne izve Anja, ki jo vse skupaj zelo prizadene…
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
V številnih evropskih državah se ukvarjajo s političnimi pretresi in premiki, ki puščajo sled tudi v evropski politični krajini. Zapleti in protesti proti amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov spremljajo sestavljanje španske vlade, britanski premier Rishi Sunak je spremenil sestavo svoje vlade in zamenjal nekaj najbolj vidnih ministrov, na Nizozemskem se po razpadu vladne koalicije pod vodstvo Marka Rutteja odpravljajo na predčasne volitve. Nova slovaška vlada, ki jo vodi Robert Fico, je pred dnevi ustavila obsežno pošiljko orožja Ukrajini. Spremembe v posameznih prestolnicah pa spreminjajo tudi evropsko politiko. Več o tem v Globusu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti.
1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice
V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami.
HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Tema tokratnega Krompirja so koraki. Vabili bomo v naravo, v hribe, na pohod in z gostjami Auroro, Luno in Katjo Malovrh Rebec poskrbeli predvsem za dobro pripravo in primerno opremo. Učenci iz Osnovne šole Horjul so nam zaupali, kdaj se kam odpravijo peš. Korake bomo v rubriki Kaj znaš pa ti? šteli s Titom Ćatovićem, uspešnim plesalcem hip hopa in poppinga, v izzivu pa bosta Gaja in Klemen preverila, kako spretni so njuni koraki na hoduljah.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes.
S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Dimitri se gre s prijatelji novo igro – lovijo metulja. Toda to je laže reči kot narediti! Rožica jim svetuje, naj si lepo odpočijejo ob vodi in naj ne počnejo ničesar. V tišini namreč lahko slišimo marsikaj.
Od kod izvirajo tortelini in kje ne boste dobili špagetov po bolonjsko? Skrivnost nam razkrijeta Danila in Luisa, ki pripravita tradicionalne mesne torteline in torteline z veganskim nadevom. Po prenovi stare podeželske hiše v okolici Bologne uredita velik zelenjavni vrt, na katerem pridelujeta zelenjavo in zelišča za tradicionalne italijanske jedi, prednost pa dajeta domišljiji in vedno ustvarita tudi kaj novega. Na tržnici v Bologni, kjer
se vsak teden zberejo domači pridelovalci, Luisa s svojimi jedmi razveseljuje kupce, ki znajo ceniti zdravo domačo hrano. Bere Andrej Hofer.
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Kinu Šiška smo preverili utrip na začetku CoFestivala, v Galeriji Gallery smo si ogledali razstavi Fiksiranje točke III Lele B. Njatin in Četrti četrtki,
trobente in klarineti & m#46: beli črnci Marka Breclja, v mariborski Galeriji GT22 pa skupinsko razstavo Digitalni oksimoron.
Nocoj bo podelitev priznanja revije za film in televizijo Ekran za leto 2023 filmski kritičarki ter televizijski in filmski ustvarjalki Majdi Širca, prisluhnili bomo tudi novi plošči Vlada Kreslina Kje si bila do zdaj.
Komaj tri dni po začetku veljave razvpite novele zakona o zaščiti živali je počilo že pri prvem odvzemu živine, pri katerem je kot inšpektorica sodelovala nesojena izbranka premierja Goloba za položaj direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za politiziranje postopka ali resen strokovni problem? Kaj naj bi šlo narobe, kdo vse se je vključil v postopek in kdo v obrambo kmeta?
Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo.
JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Obiskali smo 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je mesto v gosteh Šoštanj, država v fokusu pa Srbija. Preverili bomo tudi, kakšen je sejemski utrip in kateri nagrajenci so že znani. Ogledali smo si baletni večer v ljubljanski Operi z naslovom Bolero, ki sta ga skupaj pripravila direktorja obeh naših nacionalnih baletov, Edward Clug in Renato Zanella. Pogovarjali smo se z madžarskim režiserjem Ádámom Császijem, ki je za svoj drugi celovečerni igrani film Tri tisoč oštevilčenih opek na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel glavno nagrado vodomec. Predstavljamo grafično in muzejsko oblikovalko Mojco Turk, ki ji je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Njeno oblikovanje razstav, prostorov in razstavnih vsebin jo namreč uvršča v sam vrh slovenskega oblikovanja, so zapisali. Bili pa smo tudi na koncertu tria The Necks v Kinu Šiška, ki še vedno velja za eno kultnih avstralskih zasedb.
Britansko tožilstvo na podlagi številnih zbranih dokazov obtoži ruska agenta Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, da sta kriva smrti disidenta Aleksandra Litvinenka. Toda ruske oblasti s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu zavrnejo zahtevo za izročitev obeh obtožencev. Litvinenkova vdova Marina s pomočjo odvetnika Bena Emmersona začne več let trajajoč sodni boj za novo preiskavo, ki ji britanska vlada sprva nasprotuje, saj ne želi ogroziti odnosov z Rusijo. Šele deset let po Litvinenkovem umoru oba agenta spoznajo za kriva, kar pa ne pomeni, da bosta kdaj v resnici stopila pred sodnika.
LITVINENKO / Velika Britanija / 2021
Scenarij: George Kay
Režija: Jim Field Smith
V glavnih vlogah: David Tennant, Margarita Levieva, Mark Bonnar, Neil Maskell, Stephen Campbell Moore
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes.
S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Kinu Šiška smo preverili utrip na začetku CoFestivala, v Galeriji Gallery smo si ogledali razstavi Fiksiranje točke III Lele B. Njatin in Četrti četrtki,
trobente in klarineti & m#46: beli črnci Marka Breclja, v mariborski Galeriji GT22 pa skupinsko razstavo Digitalni oksimoron.
Nocoj bo podelitev priznanja revije za film in televizijo Ekran za leto 2023 filmski kritičarki ter televizijski in filmski ustvarjalki Majdi Širca, prisluhnili bomo tudi novi plošči Vlada Kreslina Kje si bila do zdaj.