Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi tudi o premieri predstave italijanske igralke Isabelle Rossellini z naslovom Darwin's Smile, konec tedna smo si jo ogledali v Stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine, in o knjigi dr. Damirja Globočnika: Hinko Smrekar – Poznal sem tokove sveta.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.
Juul de Metz je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala.
V tednu, posvečenem edinosti kristjanov, se verniki različnih krščanskih denominacij zbirajo k molitvi in branju Svetega pisma.
V tednu, posvečenem edinosti kristjanov, se verniki različnih krščanskih denominacij zbirajo k molitvi in branju Svetega pisma. Kako so kristjani skozi stoletja brali Sveto pismo? Jim je bilo priporočeno, ali je bilo dovoljeno le vernikom s posebnimi službami?
Ob Svetopisemskem maratonu, ki poteka od 20. do 25. januarja, želijo organizatorji tudi z dogodki navdušiti za vsakodnevno premišljevanje Božje besede Svetega pisma. Ali se danes beseda Boga še razodeva po prerokih? Kakšno poslanstvo imajo med nami? »Beseda je človek postala in med nami prebivala,« nam sporočajo jaslice; po slovenskem običaju jih ohranimo do svečnice. Po mnogih krajih ste jih na ogled postavili, tudi v Kriški vasi. Prisluhnite pa razmišljanju pastorja Andreja Bojneca ob prošnji psalmista: »Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati.«
Po novem osnutku Zakona o osebni asistenci bodo do nje upravičeni le družbeno aktivni uporabniki, ob tem pa bi največ pravic izgubili ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Pogovarjali smo se z Alom, ki ima avtizem, z njegovo družino in izvajalci osebne asistenc, ki so zaradi novega osnutka zelo zaskrbljeni. Več boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.20 uri. Vabljeni k ogledu.
V Tedniku tokrat med drugim o širjenju okužb dihal, zaradi česar ljudje tudi po več več ur čakajo na zdravstveno obravnavo in zdravila. Zakaj so v zadnjih tednah v nekaterih bolnišnicah bolniki prenočevali celo na hodnikih? Ali je zdravstveni sistem pripravljen na ponovno širjenje virusov gripe, covida in RSV?
Ekipa Tednika je ponovno obiskala ljudi, ki so jih prizadele lanske uničujoče poplave. Zakaj bodo morali nekateri zapustiti domove, preden bodo postavljene nadomestitvene gradnje? In kako je mogoče, da se je ena hiša iz strnjenega naselja znašla na seznamu za odstranitev, več kot deset sosednjih pa ne?
Pa tudi o tem, zakaj je več družin, ki so sončne elektrarne naročili pri pomurskem podjetniku in z njim povezanih podjetjih, ostalo brez dokončane elektrarne in brez denarja, ki so ga že odšteli zanjo? Zakaj je ena od elektrarna po samo štirih dneh delovanja zagorela?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Mavčni odlitki žrtev katastrofe v antičnih Pompejih so izjemni arheološki pričevalci tragičnih posledic vulkanskega izbruha Vezuva, a je številne že močno načel zob časa. Z uporabo najsodobnejše tehnologije jih ekipa strokovnjakov poskuša obnoviti in s primernim spoštovanjem, saj so to ostanki ljudi, obuditi njihove zgodbe.
POMPEII'S LIVING DEAD / Italija / 2018 / Režija: Marcello Adamo
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov.
Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
S polnočnim prazničnim bogoslužjem so v nedeljo, 7. januarja v Makedonski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pričakali božični dan. Za pravoslavne vernike je Jezusovo rojstvo praznik, ki v njihova življenja prinaša luč, upanje in ljubezen.
Z današnjim dnem se začenja Svetopisemski maraton, ki bo potekal po vsej Sloveniji do četrtka, 25. januarja. Geslo letošnjega maratona je: «Gospod preizkusil si me in me poznaš«. O tradiciji svetopisemskega maratona so za nas spregovorili Tanja Povšnar Vrečar, Eva Strajnar in Severin Maffi.
- Divatsarok: Aleš Černi lendvai divatbemutatója;
- fiatalok és a magyar kultúra napja;
- a Golden Quartet együttes;
- klipek: Áron András, Eni od Sedmih Milijard, Aranyakkord.
Vsebina oddaje:
- Modni kotiček: modna revija Aleša Černija v Lendavi;
- mladi in dan madžarske kulture;
- glasbena skupina Golden Quartet;
- videospoti: Áron András, Eni od Sedmih Milijard, Aranyakkord.
Annabelle si je pri jezeru tako poškodovala ramo, da jo mora Michael operirati. Po operaciji jo čaka neprijetno presenečenje.
Tim Franzi zaupa svoje sanje: rad bi ustanovil klub za polo. Žal pa ne najde primernega zemljišča za igrišče.
Lucy na sprehodu sreča slednega psa Arga, ki nepremično sedi pred čolnarno. Ko pogleda, kaj je našel, ne more verjeti svojim očem.
André izve, da namerava Lindino kavarno obiskati znan kulinarični kritik. Kot nalašč je ravno zmanjkalo lešnikove torte, ki je pri gostih najbolj priljubljena.
Christoph je jezen sam nase, ker so mu ob Annabelle popustili živci. Povrhu vsega je dr. Borg na sodišču vložil zahtevek za odvzem skrbništva.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Celestinca skrivaj prijavi Ernesta na glasbeno tekmovanje. Hkrati Ernest eno od Celestinčinih risb pošlje na natečaj v muzej, ne da bi ji to povedal. Glasbeno tekmovanje in razstava risb pa bosta na isti dan …
Makeba udari ob skalo in se poškoduje. Ne more se pripogniti. Zaradi tega ne more več piti iz ribnika. Ji bodo Dimitri in drugi prijatelji lahko pomagali? Oko in Temba sta nemočna, Rožica pa se nečesa spomni.
Ljubljanska kotlina je bila poseljena že v prazgodovini. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju, čeprav tega danes skoraj ne opazimo.
Leto 2023 pa je bilo v Sloveniji razglašeno za Ravnikarjevo leto. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture.
Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, ki ustvarja izobraževalne stripe. Obenem pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se v enem vodilnih slovenskih dnevnih časopisov vsak teden odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu.
Bohinj je dobil nov zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Domačin Žiga Arh skoraj od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju.
Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov. V Parizu jih je kar osem prejelo nagrado Premium Gold. Ekstra deviško oljčno olje proizvajalca Arsena Jurinčiča pa je prejelo glavno nagrado Olio Nuovo Days in s tem laskavi naziv najboljšega oljčnega olja na severni polobli za leto 2023.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti!
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
Danes bomo kuhali s stročnicami, in sicer s čičeriko. Ta okrogla zrna, ki po izgledu spominjajo na lešnike, so postala v zadnjih letih pravi modni hit. Dobimo jo vsepovsod, najpogosteje jo kupimo kar vloženo. Lotili se bomo dveh klasik: humusa in falaflov. Falafli so majhne kroglice začinjene ocvrte čičerke in so ena najbolj priljubljenih uličnih jedi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb.
GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
V zadnjih treh letih je pet najbogatejših Zemljanov svoje milijardno bogastvo podvojilo, pet milijard Zemljanov pa je postalo revnejših. Svet se spoprijema z vse večjo neenakostjo, delavci ob naraščanju cen s svojimi plačami komaj shajajo, države znova višajo davke in tonejo v zadolževanje. Je na obzorju nova gospodarska kriza? Kako se rešiti iz pasti neenakosti in zadolževanja?
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol, nam v dramatičnem pričevanju podrobno opiše usodno noč, ko so partizani 4. januarja 1944 ob 23. pod pretvezo vstopili v grad, začeli grobo zasliševati Rada in Ksenjo, ki sta ves čas vojne z denarjem in materialom podpirala OF. Isto noč so ju odvedli pod Krvavec ter ropali grajsko premoženje. Naslednji dan so ju brutalno mučili in umorili. Resnica je zelo preprosta, krvava in nasilna, pove Peter, ki si je več kot 20 let prizadeval in zbiral različne dokaze ter pričevanja, da bi razkril kruto resnico in usodo sorodnikov Hribar, ki sta bila del predvojne meščanske elite. Dokopal se je do skoraj vseh imen partizanov in partizanke, članov VOS, večinoma domačinov, ki so okruten umor izvršili, še živečega je nedavno obiskal v domu starejših. Nikogar povojna oblast ni kaznovala ampak ravno nasprotno, bili so deležni privilegijev in nekateri visokih položajev. Grad in celotno premoženje so si novi oblastniki prihranili zase. Tako so v gradu in posteljah umorjenih zakoncev dopustovali Edvard Kardelj in dalj časa tudi Matija Maček z družino.
Peter Hribar je po dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo Rada in Ksenije Hribar, njun pokop in odškodnino za grad. Sprejel je tudi javno opravičilo s strani predsednika države. Odslej si brez zamer prizadeva za spravo na novih temeljih, kar predstavi tudi v pričevanju.
Posmrtne ostanke zakoncev Hribar so lani iz prikritega grobišča prenesli in pokopali v družinsko grobnico, na gradu Strmol pa so jima postavili spominsko obeležje. Rado je bil bančnik, industrialec s široko mrežo poznanstev širom Evrope, z ženo Ksenjo sta bila svetovljana in oba tudi pilota ter se aktivno ukvarjala z letalstvom. Skupaj s Petrovim očetom so že izdelali nekaj svojih letal z imenom Minima. Vojna predvsem pa revolucija sta preprečili načrte o lastni tovarni avionov. Dva primerka Hribarjevih letal sta bila v uporabi še daleč po vojni, lesene modele pa ima danes v lasti Peter Hribar. Povojni režim je udaril po vseh članih družine Hribar in kot mladenič je to še kako čutil tudi Peter. Zaprli in maltretiral so njegovega očeta in razbili njihovo družino, saj je oče zbežal v Kanado. Pretresljiva izpoved Petra, pripadnika rodbine Hribar, vnuka znamenitega Slovenca Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi, je v opomin in razmislek kakšen civilizacijski padec je predstavljala revolucija in njeno nadaljevanje.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.