UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Poletna noč je skladba, za katero je glasbo napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. Leta 1964 je s prvo nagrado občinstva zmagala na festivalu Slovenska popevka. Zanimivo pa je, da sta popevko v alternaciji zapeli Beti Jurkovič in Marjana Deržaj, pri čemer se prva izvedba ni prijela, medtem ko je izvedba Marjane Deržaj čez noč postala ena največjih pesmi vseh časov in nekakšna himna slovenske popevke.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.
Sara França je uspešna modna oblikovalka, ki je bila žrtev mačističnega nekdanjega fanta. Bori se za opolnomočenje žensk, enakost spolov in priznanje svoje družine.
Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta!
V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb.
Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo.
Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Tokratni gost je karizmatični slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. Spregovoril bo o domovinski vezi v njegovi poeziji, začenši z rojstnimi Slovenskimi goricami, kjer je zrastel v izvorno nemški družini. Oblikovalo ga je kmečko življenje in to izkustvo ga spremlja vse življenje. Hitro ga je osvojil Cankar s svojo monumentalno prozo, pa seveda Prešeren. V pogovoru se dotakne dveh osebnosti, ki sta oblikovali njegov odnos do umetnosti. Prva je bil igralec Stane Sever, druga pa pisatelj Ciril Kosmač. Kuntner je bil že zelo zgodaj družbeno angažiran. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbiral podpise za izpustitev pisatelja Draga Jančarja – tega je režim zaprl, ker je pri njem našel knjigo, ki je opisovala resnico o povojnih pobojih. Od vsega začetka je bil Tone Kuntner del slovenske pomladi, udeleževal se je protestov na Roški leta 1988 in ostal zvest častilec samostojne slovenske države. V njej vidi največji dosežek slovenstva, našo državo imenuje hiša in dom, zato z veliko bolečino spremlja sedanje tragikomično dogajanje nosilcev oblasti, ki jih je postavilo ozadje, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Oster je v sodbi, da je narod, ki ukinja muzej o nastanku svoje države, samomorilni narod. V odgovoru, zakaj so njegove pesmi pogosto tako temačne, odgovarja: »Da bi bolj zahrepeneli po svetlobi.« V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, Tone Kuntner na nekatera vprašanja odgovori z interpretacijo svojih pesmi, pa tudi Cankarja in Prešerna. S Prešernovimi »De bi nebesa milost nam skazale!« tudi sklene svoje želje za slovensko prihodnost.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena.
4. del: Galapaški otoki – začarano otočje
Potovanje od obale do ognjeniškega osrčja otokov razkrije, kako je to otočje postalo eno najpomembnejših območij biotske raznovrstnosti na svetu. Živali, ki jih je tja zaneslo s kopnega ali pa so same priplavale oziroma priletele, so se morale prilagoditi novemu okolju, pri čemer se je razvilo veliko novih vrst.
EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / režija: Joanna Haley
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira.
O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot.
Pričakujemo vas v S-prehodih.
Osrednji kulturni organizaciji, Društvo slovenskih pisateljev in Generalni konzulat Republike Slovenije so vabili na slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v iKULT v Celovec.
V sklopu čezmejnega šolskega projekta Beseda povezuje, prijateljstvo združuje so dijaki in dijakinje dvojezične trgovske akademije v Celovcu ter učenci iz OŠ Bežigrad in šole Vladimirja Bartola iz Trsta proslavili slovenski kulturni praznik s slavnostno prireditvijo v Ljubljani.
Gorski reševalci iz treh dežel so se srečali ob tromeji na mednarodni vaji.
Pust, pust, pust – masten okoli ust! Učenci ljudske šole Pliberk so tudi tokrat dokazali, da so pravi pustni kabaretisti. Na prireditvi je sodelovalo 120 otrok, starši, stari starši ter učiteljice in učitelji.
http://slovenci.orf.at
Nadja preseneti Tima z izjavo, da se želi poročiti z njim, čeprav ga je pred nekaj meseci zavrnila. Tim ima pomisleke, Christoph pa je prepričan, da je Nadja žena pravega kova za njegovega sina.
Natascha se po burnem prepiru z Michaelom sprašuje, kaj naj stori, saj se je zaprl vase in začel spati na kavču. Zato poseže po radikalnih sredstvih.
Jessica predlaga Paulu, naj se preseli v München, saj tam iščejo fizioterapevta. Toda v resnici ima nekaj za bregom.
Werner je prepričan, da se je Linda ogrela za Andréja, a slednji hitro ugotovi, da svojih čustev še ni pripravljena pokazati. Zato jo poskusi očarati z drobno zvijačo.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V 18. oddaji se s pomočjo Froda, Galadriel in Gandalfa skozi labirint meglenega gorovja in vilinskega kraljestva vse do Šajerske prebijajo Gašper, Rok in Aljaž iz OŠ Rodica (rumeni) ter Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (vijolični). Po poti modrosti jih vodijo algoritmi, napoji, bogovi in Taylor Swift. Srce utripa 130 na minuto, prstan neznanja pa zagori v gori pogube in razsvetli drugega četrtfinalista. Kdo je gospodar lončkov? Gaia, Nina in Nejc iz OŠ Grm Novo mesto ali Benjamin, Žiga in Gaber iz OŠ Ivana Kavčiča, Izlake, pa v Malih sivih celicah.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Avtor besedila: Janez Bitenc
Avtor glasbe: Janez Bitenc
Naša četica koraka je izšla na plošči pesmic Janeza Bitenca, ki jo je leta 1959 izdala založba Jugoton, in je bila posneta v studiu 14 Radiotelevizije Ljubljana v izvedbi otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, prisluhnil pa bomo tudi izvedbi pesmice iz grl današnje zasedbe otroškega pevskega zbora, ki neprenehoma deluje že od leta 1957.
Generacije in generacije otrok so v najzgodnejših letih pele in še pojejo to otroško koračnico. O kulturi delavnosti in marljivosti na slovenskem, o percepciji fizičnega in intelektualnega dela v slovenski družbi in aspekt dela kot vrednote se bomo pogovarjali z antropologom Danom Podjedom.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V očeh nekaterih nekoristni, leni in osorni birokrati; v resnici eni od najslabše plačanih javnih uslužbencev, ki jih slej ko prej potrebuje vsak od nas. Kaj zahtevajo stavkajoči delavci upravnih enot? Številni imajo osnovno plačo nižjo od minimalne, zakopani so v nepregledne gore vlog, ki jih je - kot pravijo – nemogoče pravočasno rešiti.
Ali bo Evropska unija leta 2035 uspela prepovedati prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov? Bodo avtomobili tako kot nekoč dostopni samo peščici premožnejših? In ali se Slovenija dovolj hitro prilagaja? Trenutno ima pri nas le eden od stotih avtomobilov izključno električni pogon.
Zakaj se precej žensk zavestno odloči, da ne bodo imele otrok? Ali je v 21. stoletju to že povsem svobodna izbira ali pa zaradi tega doživljajo pritiske okolice? Sodobni starši so popolnoma osredotočeni na otroke in njihove potrebe. Kaj pa v prostem času počnejo pari brez otrok?
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
V oddaji Osmi dan predstavljamo igrani dokumentarni film Viharnik z roba. Skozi zgodovino slovenskega alpinizma obuja zgodbo zanesenjakov, zbranih v Turistovskem klubu Skala. S filmom o Skalaših se bo odprl letošnji, tj. 18. Festival gorniškega filma, čigar dolgoletni vodja in ustanovitelj Silvo Karo nas bo obiskal v studiu. Ob aktualnem dogajanju glede nakupa stavbe na Litijski, ki naj bi jo uporabljali kot sodno stavbo, s strokovnjaki razmišljamo, zakaj sodišče ne more biti umeščeno kamorkoli in kakšna stavba bi bila zanj primerna. V preteklosti so bili namreč ustrezno izpeljani kar trije javni arhitekturni natečaji, a vendar do njihove uresničitve nikoli ni prišlo. V avstrijski operni hiši v Gradcu pa smo obiskali premiero opere Gorenjski slavček Antona Foersterja iz leta 1872. Posebnost uprizoritve je, da so jo izvedli v slovenskem jeziku.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd.
Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice.
ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022
scenarij in režija: Benoit Felici
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
