Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru je bila danes premiera besedila Gorana Markovića Beograjski trio v režiji Matjaža Bergerja, na Borštnikovem srečanju pa so sinoči premierno predstavili prvo mednarodno festivalsko koprodukcijo, uprizoritev Konec sveta v treh dejanjih v režiji Selme Spahić. V ljubljanski galeriji Kresija so odprli razstavo Simona Changa Kraljice preobleke, ki odpira svet spektakla, ekstravagantnih, izjemno dodelanih kostumov, močnih ličil in strastnih odrskih nastopov.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Cofek in Rina sta navdušena, spala bosta zunaj v šotoru! Toda ko ostaneta sama, jima tema in nočni zvoki burijo domišljijo. Da bi se pomiril, se Cofek odpravi na lov za svetilkami.

Četrtkovo jutro bo minilo v družbi mariborskih jutranjikov. Za vas so pripravili reportažo iz Cannes film festivala, spoznali boste ilustratorja Mitjo Bokuna, v rubriki Svetujemo bodo govorili o hrupu, šivali bodo palčke za dober namen in se prepustili ritmom glasbene zasedbe Ember. Bodite njihova družba tudi vi. Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina vas pred ekrani pričakujejo od sedme ure naprej.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Gost Maje Hrvatin v Dnevni sobi bo Goran Vojnović. Avtor nagrajenih romanov, scenarist in režiser dokumentarnega filma o največjem uspehu slovenske košarke in, sveže, tudi pripovedovalec o športni poti Gorana Dragića. Vojnović je s sodelavci Vala 202 pripravil podkast Štiri četrtine o Goranu Dragiću, ki mu boste lahko sledili do košarkarjeve poslovilne tekme 24. avgusta v Stožicah.

Valerija Blažu sporoči, da bo v Ameriki ostala dalj časa, kot je predvidela. Blaž je v zadregi in ne ve, kako bosta novico sprejela Polona in Leon. Blaž se posvetuje z Gorazdom. Zarja je ves dan slabe volje, a novica o pristanku neznanega letečega predmeta v soseščini jo le predrami.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki.
Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi.

Avtorica Anja Čuček
Direktor fotografije Bernard Perme
Vir tofografije: Tom Turk

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem.
Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Točno čez en mesec bomo v Sloveniji začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo. Obetajo se nekatere bistvene spremembe: razdelitev na dve sezoni in na pet časovnih pasov, operater bo po novem vsakemu odjemalcu posebej določil obračunsko moč, ta pa jo bo lahko tudi spremenil, če bo presodil, da lahko omrežje več uporablja takrat, ko je obremenitev manjša in je zato cena omrežnine nižja. Da bi bilo nejasnosti glede novega sistema čim manj, bomo v oddaji gostili direktorico Agencije za energijo in jo med drugim vprašali, ali bomo morali po novem kuhati ponoči, pa tudi, ali oziroma kdo bo po novem za omrežnino plačeval več.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

Oddaja je tokrat posvečena duševnemu zdravju. Na ta način se želimo spomniti tudi stote obletnice rojstva psihiatra Franca Basaglie, ki si je predvsem v Gorici in Trstu prizadeval za človeško obliko pomoči bolnikom. Gost je iz milanskega studia psiholog in radijec, sovoditelj oddaje Caterpillar na Radiu 2 RAI, Massimo Cirri. Oddajo sooblikujejo dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice in voditeljica Barbara Ferluga. Uredništvo sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletic, Barbara Ferluga in Jan Leopoli, ki oddajo tudi režira.

A Súlypont című adásban a nemzeti összetartozás napja apropóján stúdióvendégünkkel a határ menti térség sorsáról beszélgetünk.

V oddaji Težišče se bomo ob dnevu narodne povezanosti s studijsko gostjo pogovarjali o usodi pokrajine ob meji.

Tim izve, da je Nero pobegnil. Odpravi se ga iskat. Ponoči Franzi sanja, da je na travniku srečala Nera in Tima. Spomni se, da ta travnik pozna tudi v resnici, in teče pogledat, ali je morda Nero res tam.
Alfons in Eva povabita Evo na večerjo, da bi se seznanili z Vanesso. Takoj sta si všeč.
Michaelu postane jasno, da se bo moral zelo potruditi, da si spet pridobi Nataschino zaupanje.
Steffen izve, da je opran suma, in to proslavi z Dirkom in Lindo. Dirk se po dolgem času spet počuti kot del družine.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Žarko in Živa poskušata naučiti podgano Bojanco plesnih korakov za letni ples v skednju. Učne ure so bolj zahtevne, kot sta mislila, saj ugotovita, da ima Bojanca zanimiv smisel za ples.

Pikčasti Švistek kot blisk šviga po nebu in se izmika Botiju, ki bi ga rad poslikal in posnel njegove glasove. Ko pa iz tal požene in se razbohoti še množica pikčastih rastlinic, se te kot rakete izstrelijo v nebo in Boti se mora res podvizati, da izpolni svojo nalogo.

Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave.
Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?

V Dnevno sobo prihaja nekdanji estradni par pevka Saša Lendero in glasbeni producent Miha Hercog. Polnila sta naslovnice, ko sta bila skupaj, javnost je zanimala tudi vsaka podrobnost o njuni ločitvi. Po dolgem času spet skupaj pred kamerami. Iskreno in brez dlake na jeziku. Le kaj bosta povedala?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Finalno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi parlamentarnimi volitvami pripravljamo ustvarjalci TV Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi: včeraj se je začel festival Kino Otok, ki letos praznuje 20-letnico; bili smo tudi na skupnostnem festivalu Soteska Open, ki bo na Gregorčičevi ulici, ulici Soteska, Vegovi ulici in Rimski cesti v Ljubljani potekal od danes do sobote; obiskali smo tudi Galerijo Krka v Ljubljani, kjer razstavlja Meta Šolar.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Bliža se konec šolskega leta in večina mladostnikov se pripravlja na čim boljše ocene. V Opusu pa bomo spoznali izjemno glasbeno družino, v kateri so kar trije nadarjeni glasbeniki, ki se šolajo na domu, večino časa pa usmerjajo v študij inštrumenta. 15-letna Patricija je ena najmlajših študentk violine na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, njena starejša sestra Klara prav tako na Dunaju študira violončelo, po njuni glasbeni poti gre tudi njun desetletni brat David. V oddaji bomo spoznali še očeta Mateja Avšiča, glasbenega pedagoga, ki je svoje življenje in delo povsem prilagodil svojim otrokom. Razložil bo, kako je zasnoval urnik in zagotovil kar največji izkoristek študijskih ur na Dunaju ter organiziral vso logistiko, ki je do potankosti podrejena obveznostim otrok.

Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.