Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ljubljano je obiskal kanadski filozof Joseph Heath, avtor knjige Razsvetljenstvo 2.0 s podnaslovom Kako povrniti razum v politiko, gospodarstvo in naša življenja, ki je v slovenskem prevodu izšla pri Mladinski knjigi. V Mariboru smo se udeležili Literarnega zemljevida – na tokratnem literarnem sprehodu so obiskovalci lahko podoživeli dele romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Čez dva dni, 31. 10., pa bodo pri dražbeni hiši Sothebyʼs pripravili avkcijo prvega umetniškega dela, ki ga je ustvarila umetna inteligenca.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pok in Pak se lotita režiranja gledališke predstave. Odpotujeta v preteklost, kjer pomagata na oder postaviti igro najslavnejšega svetovnega dramatika.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Danes bomo kuhali školjke. Uporabili bomo kar običajne klapavice, ki jim pravimo tudi dagnje. So cenovno dostopne in precej cenejše od rib. O tem, kako jih jesti in kako pripraviti, se krešejo mnenja. In Maša rada razbija predsodke, sploh kulinarične. Lotimo se klasične buzare! Ob francosko-belgijskih »moules et frites« pa se bo marsikdo prijel za glavo, toda jed gre v zimskih mesecih še kako v slast. Nič težkega, ravno obratno! Z današnjim receptom boste naslednjič v vlogi gostitelja naravnost zablesteli.

Znanstvena fantastika za mlajše: Zabavna celovečerna animirana pustolovščina, postavljena na čaroben tuj planet.

Vili je izjemno srečen deček, saj živi na vesoljski postaji s starši, ki so astronavti. Ko v njihov vesoljski dom trči asteroid, se Vili reši s kapsulo, ki ga odnese na neznani planet. Ni pa čisto sam, saj je v družbi prikupnega robota. Na planetu srečata tudi nenavadnega vesoljskega psička. Trije prijatelji se podajo na pustolovščino po nikdar prehojenih poteh, kjer spoznajo osupljivo naravo planeta, polno nenavadnih živih bitij, čarobnih pojavov in presenečenj. Na planetu pa so tudi strašljiva bitja, ki so videti kot dinozavri, pred katerimi morajo bežati.

Film je poln posrečenih domislic in magičnih ilustracij, zgodba pa govori o pustolovskem duhu in prepuščanju domišljiji, o vztrajnosti, domotožju in prijateljstvu z nenavadnimi bitji, ki so drugačna od nas.

Priporočena starost: 8+

Izvirni naslov: TERRA WILLY / Britansko-francoski film, 2020 / Režija: Eric Tosti / Scenarij: David Alaux, Eric Tosti, Jean-Francois Tosti

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

1. del:
Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

V oddaji Osmi dan smo se z zgodovinarko Lindo Borean z univerze v Vidmu pogovarjali o življenju umetnikov v Benetkah v zgodnjem novem veku. Kdo so bili, kaj so počeli in kako so živeli ter kdo so bili kupci njihovih umetnin, ki so prihajali tudi iz naših krajev. V Rimu smo obiskali obsežno retrospektivno razstavo slovitega kolumbijskega umetnika Fernanda Botera. Leto dni po njegovi smrti je v Palači Bonaparte na ogled več kot 120 del, od slik do nadrealističnih figur, ki jih nemalokrat prežema satira ali oster politični komentar. O svojem življenju, delu in izkušnjah je z nami spregovorila uspešna ameriška sopranistka Emily Pogorelc. V prihodnjem mesecu jo čaka cikel nastopov v sloviti newyorški Metropolitanski operi. Nedavno je obiskala Slovenijo, od koder izvira njena družina. Letos mineva 30 let od izida kultnega albuma Leva scena Ali Ena. Z različnimi sogovorniki smo se pogovarjali, kako je album odražal takratno družbo in medijsko sceno, kako je tlakoval pot kulturi hiphopa pri nas ter zakaj ni izgubil svoje aktualnosti.

Az adás tartalma:

- megemlékezés az 1956-os forradalom és szabadságharcról Ljubljanában;
- tisztelgés az 1956. október 23-i forradalom emléke előtt Lendván;
- megnyílt az 1. Sz. Lendvai KÁI Gyertyánosi Tagiskolájának tornaterme;
- evangélikusok konferenciája;
- Egészségünkre!: a lovas terápia.

Vsebina oddaje:

- spomin na revolucijo in boj za svobodo leta 1956 v Ljubljani;
- poklon spominu na začetek revolucije 23. oktobra 1956 v Lendavi;
- odprtje nove telovadnice v Gaberju pri podružnični šoli DOŠ I Lendava;
- konferenca evangeličanske cerkve;
- Na zdravje!: terapija s pomočjo konj.

André se še vedno ničesar ne spomni, vendar kljub vsemu sklene, da bo šel z Lenchen na Nizozemsko. Michael ga skupaj z Rosalie obupano išče in je vse bolj prepričan, da se mu je zgodilo nekaj hudega. O izginotju sklene obvestiti policijo.

Amelie Timu pove, da je Steffen Franzi skrivaj dajal mamila, da bi ostala z njim. Tim se seveda takoj odpravi k Steffenu in ta mu obljubi, da bo Franzi povedal resnico. Pozneje se vseeno nekako poskuša izvleči in Franzi zmedena ne ve več, komu verjeti.

Schultz najde strokovnjaka za razstrelivo, ki pa za posnetek, ki bremeni Ariane, zahtevata zelo visoko ceno. Werner in Christoph se lotita zbiranja denarja.

Kalenbergova sklene ponovno odpreti hotel, zaposleni pa se sprašujejo, kako po vseh nedavnih dogodkih sploh delati naprej.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Njambo prijateljem tako zavzeto pripoveduje zgodbe, da pozabi narediti barvitega zmaja. Mu bodo sošolci pomagali, da ga bo dokončal še pred tekmovanjem v spuščanju zmajev?

Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.

Teorije zarot so stare toliko kot zgodovina človeštva. Ljudsko izročilo je ljudem že od nekdaj ponujalo poenostavljeno razlago sveta. Kar danes označujemo kot teorijo zarote, je bilo v preteklosti morda celo edino pojasnilo za pojave, ki so ga ljudje našli za razlago naravnih in družbenih fenomenov. Tudi v sodobnem svetu na vzporedne razlage realnosti nismo imuni. Nasprotno, da zelo močno obvladujejo naš svet, se je še izraziteje pokazalo med negotovim časom pandemije covida 19. Kako teorije zarot burijo duhove in kako na tak način poenostavljajo včasih še zahtevnejšo realnost se bomo v televizijski Dnevni sobi pogovarjali s filozofom in profesorjem dr. Tomažem Grušovnikom, ki je teorijam zarot posvetil dobršen del svojega raziskovanja.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije.

Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce.

Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice.

Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti.

Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.

V murskosoboški evangeličanski center so pripeljali razstavne predmete iz slovenske evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Cerkev, ki so jo zgradili leta 1916, so morali zaradi premajhnega števila članov prodati tamkajšnji univerzi Lehigh, Slovenija pa je tako v hrambo prejela dragoceno izseljensko kulturno dediščino. Na ogled niso zgolj cerkveni, liturgični predmeti, ampak tudi dragoceni pisni viri, vključno s časopisi, ki so izhajali v maternem jeziku.
Na koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je iz takrat obubožane pokrajine ob Muri v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom odpravilo okoli sedem tisoč Prekmurcev. V nekoč železarskem mestu Betlehem zdaj živi le še peščica slovensko govorečih izseljencev, njihovi potomci pa štiri ali pet generacij pozneje iščejo svoje korenine.
Mesti Betlehem in Murska Sobota sta že leta 1996 ob patronatu takratnih predsednikov držav Kučana in Clintona podpisali listino o pobratenju. Feljton Gda se dragi v Ameriko odpravla (Dediščina ameriških Prekmurcev) je pripoved o trdem življenju ekonomskih migrantov, o njihovi ljubezni do rodne zemlje in o minljivosti. Številne etnične skupine v ZDA namreč zaradi asimilacije počasi, a nepreklicno izginjajo.

Povodni mož je tematika, ki je tesno povezana s slovenskim mitološkim in ljudskim izročilom. Najbolj znana je Prešernova pesnitev Povodni mož.
Edward Clug se je baletne uprizoritve Prešernove pesnitve lotil z baletnim ansamblom SNG Maribor s prepoznavno avtorsko poetiko sodobnega baleta in s svojo stalno ustvarjalno ekipo umetniških sopotnikov.
Kot pravi Edward Clug, je pesnitev dobro izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Kdaj in ali smo morebiti kot Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnost), kar je po prepričanju starih Grkov sprožilo »jezo bogov«.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Sloveniji se mudi slovita Marina Abramović, s katero smo ob tej priložnosti pripravili intervju. V galeriji Bažato smo si ogledali razstavo Uroša Weinbergerja Froula Park, pogledali pa smo tudi v egiptovsko mesto Giza, kjer je dvanajst umetnic in umetnikov postavilo instalacije, kar odobrava tudi stroka. Spomnili se bomo pred dnevi umrlega režiserja Paula Morrisseyja, ki je v 60. in 70. letih minulega stoletja sodeloval z Andyjem Warholom.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov.

Voditeljica: Nina Jerman

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.