Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Tjaša je zelo radovedna, vendar očka in mama ne znata odgovoriti na nobeno njeno vprašanje.
Zato si zamisli čudovito pustolovščino z mravljami in sama najde vse odgovore. Leti z mravljinčnim letalom in nebo pobarva z rožnato barvo, na koncu pa staršem razloži vse, kar se je naučila.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

TISTA O POLPETIH

Cmoku se na babičinih čevljih, ki so mu malo preveliki, odlomi pol pete. Odloči se, da bo kuhal bos. Toda bosemu ne švigajo po glavi nobeni zanimivi recepti.
Je pa izhodišče, če imaš samo pol pete za polpete. Cmokova posebnost so bučkini polpeti, ki jih obožuje tudi Bobek. V zahvalo mu Bobek popravi peto na čevlju.

Avtor glasbe: Janez Bončina Benč
Avtor besedila: Branko Kastelic

V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč?
Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.

Ali lahko omejimo socialno in ekonomsko neravnotežje? Kako denar služi, se sprašujemo na svetovni dan revnih.

Ali lahko omejimo socialno in ekonomsko neravnotežje in uberemo drugačno pot? Neenakost med ljudmi je vse večja, ekonomska kriza se ponavlja, hitro bogatenje posameznikov uhaja izpod nadzora. Kdaj je javni denar v službi vseh ljudi in pospešuje trajnostni razvoj O tem se bomo spraševali na svetovni dan revnih, pa tudi, kako graditi skupnost med ljudmi, v kateri denar služi, in ne vlada. O solidarnosti nam bo spregovorila nacionalna koordinatorka Karitas v Malaviju, Chimwemwe Nyambose Ndhlovu. Strokovni sodelavec terapevtske skupnosti Slovenske Karitas, Alojzij Štefan, pa predstavil, zakaj ga je nadškof posvetil v stalnega diakona. Na mednarodni znanstveni konferenci v Celju so se strokovnjaki spraševali, kako sta digitalizacija in umetna inteligenca v izziv etiki in religiji.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši.

Voditelj: Zvezdan Martić

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Koga bo Anže Logar, ki je včeraj ustanovil stranko, nagovarjal na volitvah? Bi lahko kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije dobil dovolj glasov na tajnem glasovanju v parlamentu? Kako resen je kratek stik med predsednico republike in premierjem pri več temah?
Gosta: Uroš Esih (Delo) in Dejan Steinbuch (Plusportal.si).

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

6. del: Skrajnosti
Najbolj skrajna okolja na Zemlji so pogosto tudi najbolj negostoljubna. Toda v milijonih let je življenje razvilo načine za preživetje tudi v izjemno neprijaznih razmerah, zato tam najdemo nekatere najodpornejše in najprilagodljivejše vrste na svetu.

PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Theo Webb

Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju.
O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.

V zahvalo za delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti na farni in družbeni ravni na Koroškem prejme letošnjo Einspielerjevo nagrado župnik Michael Georg Joham.
Ženski pevski zbor je ob praznovanju desetletnice v kulturnem domu v Žitari vasi pripravil poseben koncert, na katerem je predstavil pester repertoar nemških, slovenskih in hrvaških pesmi ter priljubljenih pop skladb.
Maturantke in maturanti Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu so vabili na maturantski ples v Casineum v Vrbi. Geslo večera je bilo “Cloud 9 - the night of dreams”.
Kmečki koledar 2024 novembra predstavlja Rafaela in Veroniko Sadjak z Radiš. Oba sta strokovnjaka za gozdarska dela. Trenutno v domačih gozdovih sekata drevesa, ki jih je napadel lubadar. Oživljata pa tudi kmetijstvo na Radišah.
http://slovenci.orf.at

Christoph in Selina se ob poslušanju kasete, ki ji jo podaril Christoph, zbližata, vendar njun romantični trenutek spet pokvari Ariane.
Alfons se pripravlja na tekmovanje receptorjev. Ko izve, da se njegov tekmec uči arabsko, se sam začne učiti kitajsko.
Rosalie nujno potrebuje 40.000 evrov od zmage v kvizu, vendar jih ji Michael noče dati. Zato se domisli zvijače ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Egon in Ajda najdeta skrivnostno škatlico. V njej so vrečke s semeni, ki sta jih tja spravili njuni mami. Ajda hoče semena pri priči posejati, Egon pa bi jih raje spravil za spomin. Le kaj bi bilo bolje? Zagato reši nona, ki Egonu pokaže, kako lahko semena poseje, uživa ob njihovi rasti in jih jeseni znova nabere.

Morje pove malemu Timoteju in njegovi prijateljici mali hobotnici, da ne obstaja od nekdaj. Kako pa je bilo prej, pred morjem? Zemlja jima pokaže, da je bilo na njej nekoč zelo suho.

V 5. oddaji možgančke razgibavajo Iza, Vid in Luka iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Mara, Bine in Marcel iz OŠ Vojnik (vijolični). Rumeni hitro poiščejo Jana in spol v EMŠU, vijolični postavijo ločila in poiščejo navdih pri svetovnih čudesih. Oboji radi tečejo na smučeh, občudujejo živalske mladiče in najdejo ljubezen v labirintu. Kdo hitreje zlaga in podira piramide, OŠ Sladki Vrh (Nik, Aljaž, Lan) ali OŠ Lucija (Naia, Ana, Avgust), pa v Malih sivih celicah.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Med nasilnimi šolarji in mladostniki je vedno več takšnih, ki brez občutkov krivde uživajo v mučenju drugih, opozarja ena od strokovnjakinj. Kot pravi, nekateri nasilneži niso v stiski, ampak živijo v preobilju in so pomanjkljivo vzgojeni. Strokovni zavodi so prepolni, zato nasilneža pogosto samo prepišejo na drugo šolo. Kaj storiti v primerih, ko sistem nima prave rešitve?

Nekateri učitelji se na neprimerno vedenje otrok sploh ne odzivajo več. Tudi v Slovenijo se je razširil najnovejši izziv na družbenem omrežju TikTok, v katerem učenec med poukom začne udarjati po mizi, kričati, potem pa spleza na mizo. Kako preprečiti podobne nevarne izzive, zaradi katerih so otroci celo umirali?

Pa tudi o tem, zakaj krajani v okolici Ilirske Bistrice tako odločno nasprotujejo gradnji devetih vetrnic za proizvodnjo elektrike.

Francoski raziskovalni novinar Martin Boudot razkriva okoljske škandale, ki ogrožajo naravo in zdravje ljudi. Tako obišče perujsko mesto Cerro de Pasco, sredi katerega leži velikanski rudnik svinca in cinka. Prizadeti so zlasti otroci, ki zaradi zastrupitve s svincem zaostajajo v razvoju in umirajo zaradi krvnih bolezni. Raziskava, ki jo izvede Boudot pod vodstvom italijanskega izvedenca za težke kovine, pokaže, da je zastrupitev kriva tudi za nižji inteligenčni količnik otrok. Lastnik rudnika, švicarsko podjetje Glencore, noče niti slišati o tem, da bi del milijardnega dobička namenil za odškodnino prizadetim prebivalcem mesta.

GREEN WARRIORS, CHILDREN OF LEAD / Francija / 2022 / Režija: Martin Boudot

Ogledali smo si dokumentarno opero OVIS – Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet. Avtorica idejne zasnove Karmina Šilec skozi zvok, glasbo, gledališke eseje in performans predstavi, zakaj je prav ta žival najmočneje vplivala na življenja ljudi, zakaj je bila ključna v zgodovini, kako so ovce vplivale na človeštvo in naravo, od kod so prišle in česa izjemnega smo se ljudje od njih naučili. Ligofilija je serija umetniških projektov, v katerih umetnica Robertina Šebjanič med drugim preučuje žive sisteme, tudi tkiva različnih bioloških organizmov. Raziskuje dve nenavadni bitji, mehiškega aksolotla in človeško ribico, ki imata lastnost dobre regeneracije in ju v svetu pogosto preučujejo z namenom iskanja recepta za večno mladost. Z umetniškim projektom, ki ga razstavlja v Berlinu, med drugim spodbuja razmislek o tem, kako človek vpliva na organizme, s katerimi živi. Obiskali smo nekatere prenovljene enostanovanjske hiše, ki so kot primer dobre rešitve uvrščene tudi na razstavo v Galeriji Dessa. Stroka namreč spodbuja odločanje za prenovo, saj gre za bolj vzdržen način reševanja stanovanjskega vprašanja kot gradnja. Bili pa smo tudi v Galeriji Murska Sobota, kjer si je mogoče ogledati nov izbor del iz stalne zbirke. V galeriji posebno skrb namenjajo umetniškim delom ustvarjalcev, ki delujejo v tamkajšnjem okolju ali pa iz njega izhajajo, glavno vodilo pri sestavljanju zbirke pa je kvaliteta del.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V petek smo bili v portoroškem Avditoriju na koncertu legendarne bosanske zasedbe Zabranjeno pušenje, ki deluje že 40 let. Obiskali smo razstavo slikarjev Tine Dobrajc, Mite Gegića, Saše Vrabiča in Arjana Pregla v ljubljanski galeriji Y. V oddaji bomo predstavili še fotografsko knjigo Matjaža Wenzla Men Face Down, seznanili pa vas bomo tudi z razstavo Michelangelo, da Vinci, Rafael na akademiji umetnosti v Londonu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Zgodovinarka Lucy Worsley razkriva, kako so zgodnje izkušnje Arthurja Conana Doyla prispevale k temu, da si je izmislil Sherlocka Holmesa, in zakaj je to "pošast" šest let pozneje ubil. Toda izmišljeni detektiv je ostal neverjetno priljubljen in Doyle ga je bil prisiljen oživiti. Stvaritelj in njegova stvaritev sta zamenjala vlogi – glavno besedo je dobil Holmes. Doyle je tudi zaradi njega razvozlaval zločine in raziskoval nenavadne nadnaravne skrivnosti. Dokumentarna nadaljevanka v treh delih je vzporedna biografija pisatelja in lika, ki si ga je izmislil. Prikazuje, kako sta se Doylovo življenje in fikcija, ki jo je ustvaril, prepletla, in kako se Doyle na koncu ni mogel kosati s svojo stvaritvijo.

3. del: Sence in detektivi
Arthur Conan Doyle je Sherlocka "oživil", pa ne le zaradi pritiska oboževalcev, toda v resničnem življenju se je navdušil nad spiritizmom. Kako so njegova nova prepričanja spremenila Sherlocka Holmesa in kako sta filmska industrija ter gledališče poskrbela, da se je slavni detektiv povsem osamosvojil od svojega stvaritelja?

KILLING SHERLOCK / Velika Britanija / 2023 / Režija: Linda Sands

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.