Dežuje, Rija in Krokodil se zato igrata notri. Rija najde stare lesene kocke. Rija in Krokodil postavita vsak svoj stolp. Krokodil nehote zruši Rijinega. Rija se razjezi. Rada bi se maščevala. Zruši Krokodilov stolp. Rija nazadnje spozna, da je bolje odpustiti in sodelovati.
Taščiček Niko že več tednov pridno vadi svojo pomladno pesem in končno je pripravljen, da nastopi pred prijatelji. Toda nihče nima časa, da bi mu prisluhnil. Miška Betka pazi na svoje mladičke, svinji Mici in Polonca drnjohata, voluharja Jošt in Pika pa zganjata tak hrup, da povsem preglasita Nikovo petje. Pa taščiček ve, da lahko zapoje tudi sebi?
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Ko med poukom zapade sneg, pošasti obtičijo v šoli. Bo gospod Hladni, skrivnostni zmaj, ki živi na osamljenem hribu, prilomastil skozi sneg in jih rešil?
Papiga modri makao predlaga sovicam, da obiščejo polje sončnic. Bubi se ji takoj pridruži. A papiga bi najprej rada jedla kokosove oreščke in plavala pod slapom. Bibi in Boni se raje odpravita k obali, kjer Boni utrga cvet hibiskusa, ki bi ga rada podarila Bubi. Sestrici sledita na polje sončnic in vso prestrašeno dohitita, tik preden ta poleti za papigo skozi slap v jamo. Bibi sestrici predlaga, naj ji ne sledi, če ji ni do tega. In tako se Bubi, Bibi in Boni podajo na polje sončnic. Papiga nimfa jim razkrije, da se sončnice obračajo tako, da s cvetovi vedno zrejo proti soncu. Očka pojasni, da temu pojavu rečemo heliotropizem. Preden jim mami zapoje uspavanko, jim svetuje, naj nikomur slepo ne sledijo, pa čeprav je njihov prijatelj.
Cmokci se igrajo skrivalnice. Rožnati cmokec šteje do deset, drugi pa hitijo, da bi našli dobro skrivališče. Kateri cmokec bo najdlje ostal skrit in zmagal?
Da bo Boti lahko zbral podatke o orjaškem Hitronogcu, se mora z njim spustiti v pravo dirko. Težko mu bo kos, saj je zverka hitra kot blisk. Izogibati se mora tudi skalam, ki mu letijo nad glavo, in paziti, da ga Hitronogec ne potepta.
V vodi je kit mnogo hitrejši od malega Timoteja. Na kopnem pa je veliko hitrejši mali Timotej! Morje mu razloži, da ni bilo vedno tako in da so bili tudi časi, ko so kiti lahko zelo hitro tekli. Mali Timotej se odpravi tekmovat s kitovimi predniki.
Pred davnimi časi se so štirinožne kopenske živali naučile plavati. Iz generacije v generacijo so se preobrazile v morske sesalce, kot je sinji kit, ki ga poznamo danes.
Pok in Pak v stripovskem mestu srečata superjunaka, ki se kosata, kdo ju bo rešil. Deklici, ki jo spoznata, so všeč Pakove supermoči, in Pak postane novi superjunak.
Tjaša in Robi se ne strinjata, kateri film naj gledajo. Zmaga Robi in Tjaša je razočarana, ker vedno obvelja njegova. Zamisli si Robijev svet, poln njegovih najljubših igrač. Maša ugotovi, da so bile vse igrače v tem svetu nekoč Tjašine, in da sta pravzaprav v njenem svetu.
Na zvezdnem nebu sije polna luna. Zbiralec sklene, da bo taboril na vrtu. Tema je prava zakladnica zvokov, nato pa nekaj zarohni in zatresejo se tla. Le kakšna pošast bo planila nanj?
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Vse živali v džungli so bolne. Balu in Mavgli jim delita turmeriko, da bi ozdravele. Zadnji bolnik je Tabaki, a turmerike zmanjka. Ko zboli tudi Balu, se Mavgli sam odpravi po novo.
V Zakajzatoju se vsi pripravljajo na veliko dirko vozil. Bo zmagalo županovo letalo, Zimova jadrnica na kolesih ali kar Zamino kolo, ki ga poganjajo štirje pari močnih nog?
Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.
Poka iz Pipovih izrezank oblikuje krono in se okliče za kraljico Poko! Pip z veseljem sprejme vlogo njenega služabnika in zabavata se ob igrah, ko Poka ukazuje, Pip pa izpolnjuje njene ukaze: je njena konjenica, slikar njenih portretov, kuharski mojster. Ko pa veličanstvu slava preveč stopi v glavo, začne kršiti pravila in igra ni več zabavna. Pip se noče več igrati. Poka spozna, da je pretiravala, odreče se kroni in okrona novega kralja – Pipa.
Med Brino, Binko in mami se vname razgreto pregovarjanje o tem, kje je meja med draženjem in igro. Očiju očitajo, da njegovo draženje sega do neba, on pa išče izgovore, da je njegovo draženje le razigrano igračkanje in nič drugega.
Henrika in Pika skleneta, da je čas za odhod. V teh krajih poznata vse, kar piše v njuni enciklopediji, in čas je, da pokukata še drugam. Egon in Ajda nista navdušena in uporabita vse trike, kar jih poznata, da bi ju zadržala. Pa Henrika in Pika res poznata prav vse, kar ju obkroža, ali bi vendarle še malo ostali?
Ste že slišali za malarijo? Z njo nas okužijo samice komarja, ki na koži prenašajo posebnega zajedavca. Bolezen je lahko zelo nevarna, zato se moramo v tropskih krajih pred komarji zaščititi.
Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.
Prvi dan novega šolskega leta vsakemu drugošolcu dodelijo prvošolca, za katerega mora poskrbeti. Izumiteljica Alfa naokoli popelje Nevo, ki pa ima veliko težavo. Njen stric je nekdanji superzlobec, hišnik Janez, ki še ni opustil zlobnih načrtov za uničenje šole. Zublju dodelijo zmedenega Žaka, ki ne ve, da bi imel kakšno posebno sposobnost. Zubelj kljub temu sklene, da bo odkril njegovo supermoč. Postavi mu niz preizkušenj in se noče vdati. Če kdo, bo moč na plano izbezal on.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom Veduni. Tokrat se ansambel predstavlja z meditativnimi zvoki Mongolije.
Knjižni sejem nas z raznovrstnimi deli tudi ob začetku adventa vabi k branju. Zakaj nas s posebnim pismom za leposlovje želi navdušiti tudi papež?
Zakaj naj bi v pripravi na božične praznike tudi brali? Na letošnjem knjižnem sejmu, ob začetku adventa, bodo predstavili raznovrstna dela. Nekdanji profesor književnosti, papež Frančišek, pa nam v branje priporoča leposlovje. Brez njega si človekove vzgoje in rasti ni mogoče zamisliti, pravi. 17. julija je zato napisal posebno pismo, v katerem z velikimi književniki – Lewisom, Proustom, Eliotom, Celanom – spodbuja k branju romanov in poezije. Tudi slovenski pisatelji nam bodo v oddaji pojasnili, kako z branjem vstopamo v dialog s kulturo našega časa.
V adventu nas Matija in Tilen vabita k posebni akciji. Akademski slikar Janez Kovačič pa se v Galeriji Družina predstavlja z Barvami tišine, katerim bo pred prazniki dodal še božične motive.
Predstavniki KGZS in Javne službe kmetijskega svetovanja so se nedavno sestali na tradicionalnem letnem posvetu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal. Na Bledu smo se pogovarjali tudi z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS ter Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Odgovore na vprašanja, kako ob zmanjšani uporabi repromaterialov ohranjati pridelke in varovati okolje, so iskali partnerji projekta Evropskega inovativnega partnerstva.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Osrednji gostje oddaje so Fantje z vseh vetrov. Nastopajo pa še Nina Strnad, ansambel Zaplet, Miha Debevec in ansambel Banovšek. Voditelj: Andrej Hofer.
Videli in slišali boste nekaj največjih slovenskih glasbenih uspešnic, ki smo jih posneli v dvorani Tabor v Mariboru. Zaigrali in zapeli bodo: skupina Kingston, ansambel Franca Miheliča, Isaac Palma, ansambel Saša Avsenika in Alya.
Zazie prejme vabilo na poroko najboljšega prijatelja, ki se ženi z njeno sovražnico. Njen prvi vzgib je, da bi poroko preprečila. Zato se udeleži slavnostnega dogodka in prijatelja zelo nerodno, nezrelo in vsem na očeh, skuša odvrniti od poroke. Ko pa se naslednji dan zbudi, je isto jutro kot dan pred tem. Zazie se ujame v časovno zanko: ne glede na to, kaj stori, se vsako jutro zbudi na prijateljev poročni dan. Ker sčasoma ugotovi, da njegovega življenja ne more spremeniti, ne glede na to, kaj stori, začne postopoma spreminjati svoje življenje.
Film s posrečeno igralsko zasedbo in prepričljivo izpeljavo preigrava priljubljeni podžanr časovne zanke, ki je tukaj prenesen v generacijo milenijcev. Sporočilo je, da mora mlada generacija izstopiti iz mehurčka brezskrbnega življenja brez odgovornosti in tvegati polom, tudi v ljubezni.
Izvirni naslov: HALLO AGAIN / HELLO AGAIN – A WEDDING DAY / Nemški film, 2020 / Režija: Maggie Peren / Scenarij: Maggie Peren / Igrajo: Jonas Albrecht, Vilmar Bieri, Marion Breckwoldt
Sara in Raček gresta na sprehod, toda zunaj piha mrzel veter. Celo Račka zebe. Na poti srečata Gospo s šalom, ki ju povabi k sebi domov. Njena hiša je topla in polna šalov. Ima jih celo na stropu in zdi se, kot da držijo hišo skupaj. Gospa zna splesti marsikaj: šale, hlače in celo makarone. Raček pa nima niti šala niti kape.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Gaber in Primož sta na polju zelja, ki ga prikriva sneg. Pobirata sneženo zelje? Kaj lahko skuhamo iz zunanjih odpadnih listov zelja, ki jih kmetje puščajo ležati po polju? Brrr je mraz, hitro se odpravita v kuhinjo, kjer zložita na pult vse sestavine, iz katerih bosta danes skuhala slasten obrok. Res jih je veliko. Na štedilnik postavita velik lonec z vodo in vanjo zrežeta zeljne liste. Nasekljata česen in zagrejeta ocvirke. V hladilniku skrivata ogromen kos svinjskih reber, ki jih Gaber zmarinira in za češnjo na torti doda še med. Skuhata fižol ter jajca, opereta radič, ki mu Primož pravi, da je siljen... Hm, le kaj to pomeni? In ker skoraj ni pojedine brez sladice, v ponev streseta koščke čokolade, zavreta vodo in vanje streseta čisto majhne hruške. Primož nekaj govori o tepcih, čokoladni tepci, tepke? No, poglejmo. Pa en velik dober tek vam želimo!
Bernarda in Jože v rubriki Fina družina gostita kajakaša in kanuista, sestro in brata: Evo Alino in Žiga Lina Hočevarja, ki sta med drugimi uspehi letos v Tacnu osvojila naslova evropskega prvaka. V goste prihajata še igralki v novem slovenskem celovečernem trilerju Pa tako lep dan je bil: Katarina Čas in Tina Vrbnjak. Na glasbenem odru Neisha predstavlja novo pesem Na koncu leta, ki jo prepeva skupaj svojim zaročencem Jernejem Celestino, skupina Mi2 pa se predstavlja s pesmijo Hin.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Upravno sodišče je odločilo v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije, NSi in trije nepovezani poslanci so napovedali vložitev interpelacije proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. Bo razpis za prvega moža policije ponovljen, so očitki iz vrst opozicije o delu ministra upravičeni?
Gost notranji minister Boštjan Poklukar.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary Distrikta 1912 Slovenija, bo letos potekal že dvaintridesetič. Zbrana sredstva bodo ponovno namenili slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Uma Štader, glavna igralka filma Gajin svet 2, in igralec Vojko Belšak, član Drame SNG Maribor. Na koncertu bodo z različnimi zvrstmi glasbe nastopili Nuška Drašček, Ana Soklič feat. Soul Cast, Aljaž Farasin, Manca Izmajlova, Vita Mavrič, Isaac Palma, Tilen Artač, Jaka Stadler, Bernardo Brizani, Teja Udovič Kovačič, Quatro Por Tango, Anabel, Urška Centa, Jošt Lampret, Nino Mureškić, Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, Damijan Močnik, Trobilni kvintet Sibrass, Tomaž Gajšt, Godalni kvartet ansambla Glasba mladih, Leon Ravnikar, Kamil Anioł, Ivo Gustinčič, Talita Sofija Komelj, Combo band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester ter mladinski in otroški zbor z dirigentom Davorinom Morijem, stalnim gostujočim dirigentom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Koncert bo obogatila baletna točka plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana v koreografiji Renata Zanelle. Urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Zadnji dan 40. Slovenskega knjižnega sejma bo potekal v znamenju Nagrade Nede Pagon za uredniško delo in nagrade Svetlobnica, ki jo za najboljše izvirno delo podeljuje Založba Družina. Nagrado Nede Pagon bo prejel dr. Andrej Blatnik, dolgoletni urednik za leposlovje pri Cankarjevi založbi. Člani žirije pa bodo podelili nagrado Svetlobnica enemu izmed prijavljenih del s področja romanopisja, poezije in dramatike.
Tokratni nedeljski gost je predsednik Goriške Mohorjeve družbe, duhovnik v zamejstvu in izvrsten publicist ter raziskovalec narodnega izročila, mag. Renato Podbersič. V teh dneh mineva 100 let, odkar so prve knjige te založbe zakrožile med primorskimi Slovenci. Zaradi krivične Rapalske meje so namreč Primorci ostali pod Italijo in bili žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se ustanovi posebna založba. Temelj zanjo je bila pravzaprav Mohorjeva družba, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del. Eno od teh so letos objavljeni spomini znamenitega primorskega duhovnika Virgila Ščeka, ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu pred sto leti spopadel z Mussolinijem. Msgr. Podbersič je omenil tudi spomine Štefana Ceka, duhovnika v Istri, ki so ga preganjali fašisti in po vojni še komunisti, kar je bilo v tistem času za primorske duhovnike skoraj običajno.
Msgr. Podbersič je dragocen raziskovalec narodnega blaga. Samo o ljudski dediščini Vrtojbe je napisal več zanimivih knjig. Raziskuje tudi vrtojbensko narečje, v katerem so, kot pojasni, sledovi furlanščine, italijanščine, nemščine in tudi jezika uskokov – beguncev pred Turki, ki so se pred 500 leti množično priseljevali z juga. Izdal je knjigo o vodnjakih, raziskal pa je tudi ljudsko izročilo iz vasi Golac v Čičariji in izsledke objavil v posebni knjigi.
Gost predstavi tudi svojo življenjsko pot. Končal je semenišče v Vipavi, ljubljansko bogoslovje ter magisterij iz sodobne pastorale v Rimu. Najprej je služboval v Idriji, nato pa kar 32 let kot kancler in generalni vikar v škofiji. Spremljal je pozitiven razvoj slovenske in primorske Cerkve ter obenem tudi »upehanje« Cerkve ter čas preizkušenj, v katerem smo se znašli zdaj. Gre za krizo vrednot, poudarja župnik Podbersič. Naša naloga je, da vzgajamo z zgledom, posvetiti se moramo človeku v stiski in nasploh služiti ljudem, zatrjuje gost nedeljskega Intervjuja. Glede na to, da se je slovenski narod zadnjih 150 let utrdil in se obranil s pomočjo knjige, je župnik v zamejskih Sovodnjah prepričan, da bo dobro čtivo ključno za naš obstanek tudi v prihodnosti.
V 12. stoletju je evropsko arhitekturo odločilno zaznamoval gotski umetnostni slog. Najprej v Franciji in nato tudi drugod so zrasle visoke katedrale in postale največje zgradbe takratnega časa. Graditelji so jih ustvarili brez statičnih izračunov. Za t. i. piramide Zahoda so značilna velika okna s pisanim steklom – njihova skupna površina v katedrali v Chartresu je na primer večja od nogometnega igrišča.
THE GOTHIC MYSTERY - WHEN CATHEDRALS REACHED UP TO THE HEAVENS / MYSTERIUM GOTIK - ALS DIE KATHEDRALEN IN DEN HIMMEL WUCHSEN / Avstrija / 2021 / Režija: Martin Papirowski
Spremljali boste krstno izvedbo kompozicije Maksa Strmčnika z naslovom Introars 23, ki je bila predstavljana na osrednjem koncertnem dogodku ob praznovanju 60-letnice program Ars Radia Slovenija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom Rossena Milanova sta se na odru pridružila glasbena gosta. Strokovnjak in poznavalec historične glasbe in glasbil Janez Jocif je nastopil kot solist na stari ljudski basovski piščali, ki se imenuje fujara. V izvedbi je sodelovala tudi organistka Polona Gantar.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.