Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Mama Tjašino novo igračo, zmajevko Suzano, zaklene v avto. Ker ne gre drugače, Tjaša in Maša načrtujeta pobeg iz zapora. S pomočjo Tjašinih igrač prideta do Suzanine celice, vendar je ta zaklenjena in sproži se alarm. Mama igračo končno le izpusti na prostost.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Cmok in škrat Bobek sta se skregala, ker sta bila istočasno oba tečna. Bobek je bil tako užaljen, da je odšel od doma. Cmok ne ve, kaj naj stori, da se Bobek vrne. Otroka, ki prideta na obisk k Cmoku, predlagata izvirno idejo. Skuhali bodo Bobkovo najlljubšo jed, pa se bo mogoče vrnil na pojedino dobrih palačink.
Knjižni sejem nas z raznovrstnimi deli tudi ob začetku adventa vabi k branju. Zakaj nas s posebnim pismom za leposlovje želi navdušiti tudi papež?
Zakaj naj bi v pripravi na božične praznike tudi brali? Na letošnjem knjižnem sejmu, ob začetku adventa, bodo predstavili raznovrstna dela. Nekdanji profesor književnosti, papež Frančišek, pa nam v branje priporoča leposlovje. Brez njega si človekove vzgoje in rasti ni mogoče zamisliti, pravi. 17. julija je zato napisal posebno pismo, v katerem z velikimi književniki – Lewisom, Proustom, Eliotom, Celanom – spodbuja k branju romanov in poezije. Tudi slovenski pisatelji nam bodo v oddaji pojasnili, kako z branjem vstopamo v dialog s kulturo našega časa.
V adventu nas Matija in Tilen vabita k posebni akciji. Akademski slikar Janez Kovačič pa se v Galeriji Družina predstavlja z Barvami tišine, katerim bo pred prazniki dodal še božične motive.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Tokratni nedeljski gost je predsednik Goriške Mohorjeve družbe, duhovnik v zamejstvu in izvrsten publicist ter raziskovalec narodnega izročila, mag. Renato Podbersič. V teh dneh mineva 100 let, odkar so prve knjige te založbe zakrožile med primorskimi Slovenci. Zaradi krivične Rapalske meje so namreč Primorci ostali pod Italijo in bili žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se ustanovi posebna založba. Temelj zanjo je bila pravzaprav Mohorjeva družba, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del. Eno od teh so letos objavljeni spomini znamenitega primorskega duhovnika Virgila Ščeka, ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu pred sto leti spopadel z Mussolinijem. Msgr. Podbersič je omenil tudi spomine Štefana Ceka, duhovnika v Istri, ki so ga preganjali fašisti in po vojni še komunisti, kar je bilo v tistem času za primorske duhovnike skoraj običajno.
Msgr. Podbersič je dragocen raziskovalec narodnega blaga. Samo o ljudski dediščini Vrtojbe je napisal več zanimivih knjig. Raziskuje tudi vrtojbensko narečje, v katerem so, kot pojasni, sledovi furlanščine, italijanščine, nemščine in tudi jezika uskokov – beguncev pred Turki, ki so se pred 500 leti množično priseljevali z juga. Izdal je knjigo o vodnjakih, raziskal pa je tudi ljudsko izročilo iz vasi Golac v Čičariji in izsledke objavil v posebni knjigi.
Gost predstavi tudi svojo življenjsko pot. Končal je semenišče v Vipavi, ljubljansko bogoslovje ter magisterij iz sodobne pastorale v Rimu. Najprej je služboval v Idriji, nato pa kar 32 let kot kancler in generalni vikar v škofiji. Spremljal je pozitiven razvoj slovenske in primorske Cerkve ter obenem tudi »upehanje« Cerkve ter čas preizkušenj, v katerem smo se znašli zdaj. Gre za krizo vrednot, poudarja župnik Podbersič. Naša naloga je, da vzgajamo z zgledom, posvetiti se moramo človeku v stiski in nasploh služiti ljudem, zatrjuje gost nedeljskega Intervjuja. Glede na to, da se je slovenski narod zadnjih 150 let utrdil in se obranil s pomočjo knjige, je župnik v zamejskih Sovodnjah prepričan, da bo dobro čtivo ključno za naš obstanek tudi v prihodnosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Upravno sodišče je odločilo v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije, NSi in trije nepovezani poslanci so napovedali vložitev interpelacije proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. Bo razpis za prvega moža policije ponovljen, so očitki iz vrst opozicije o delu ministra upravičeni?
Gost notranji minister Boštjan Poklukar.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.
8. del: Junaki
Narava je vedno bolj ogrožena, toda po vsem svetu lahko najdemo ljudi, ki so življenje posvetili reševanju divjih živali. Čeprav je naše uničevanje življenjskega prostora trenutno največja grožnja za preživetje živalskih vrst, pa je na obzorju še hujša nevarnost – segrevanje Zemlje.
PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Steve Greenwood
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Trg ročnih in domačih izdelkov – v prijetnem okolju Centra K & K v Šentjanžu so domači umetniki in rokodelci znova predstavili svoje izdelke.
V Mariboru so na dan Rudolfa Maistra vabili na dokumentarno-umetniško uprizoritev o akciji, s katero je general leta 1918 razorožil nemško gardo ter prevzel nadzor nad mestom ob Dravi in slovensko Štajersko.
Maturantke in maturantje Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru so pripravili tradicionalni maturantski ples v Kulturnem domu v Šentjakobu.
Pod naslovom Družina Smrtnik poje so v Domu glasbe v Celovcu Kvintet bratov Smrtnik, Dekleta Smrtnik in Tomaž Boškin z gosti poskrbeli za popoldan, poln glasbenega užitka, in navdušili številno občinstvo.
http://slovenci.orf.at
Selina se se preda čustvom do Christopha in skupaj se odpravita na romantičen izlet s kolesi. Njena hči Maja ima glede Christopha pomisleke, poleg tega pa se ob novici v njej prebudi spomin na očeta. Ariane nikakor ne more sprejeti, da sta se Selina in Christoph tako zbližala in Selini postavi ultimat.
Ko Tim izve, da ima Franzi težave s trženjem Vrabčka v Londonu, za pomoč zaprosi novega piarovca Erika. Skupaj pretehtata nekaj zamisli, ki jih Tim nato predstavi Franzi, da bi jo spravil v boljšo voljo.
Vanessa in Hildegard rešita skrivnost roparske tolpe. Tajni roparski znaki so le potegavščina sosedovega fanta. Hildegard to zadnji hip pove Alfonsu in ga tako reši pred veliko nerodnostjo.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Ajda in Egon po nesreči razbijeta Skovikarjevo skledico. Egon je prepričan, da je Skovikarju najljubša, in jo morata zato zlepiti skupaj. To pa ni tako preprosto, kot se sliši. Ko otroka že skoraj obupata, namig za rešitev odkrijeta na rečnem dnu.
V 7. oddaji se za vstop v osmino finala potegujejo Manca, Jonatan in Gal iz OŠ Grm Novo mesto (rumeni) ter Ajda, Ožbej in Anton iz OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (vijolični). Hitijo po budističnih državah in smučarskih središčih, iščejo besedne nesmisle in umami okuse, berejo o življenju Slovanov v 7. stoletju in se odpravijo na volitve ter na Triglav. V labirintu skujejo stikalo in poskrbijo za modo. Kdo je hitrejši v Hitrih lončkih, Sara, Jaro in Tine iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko ali Dian, Žiga in Luka iz OŠ Brezovica pri Ljubljani, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Janezu Janši sodijo v zadevi Trenta, stvar je resna, grozi mu ječa, pred celjskim sodiščem je zbral množico svojih privržencev in oznanil, da je pravosodje krivosodje – to je storil že ob sojenju v zadevi Patria. Kaj je tu novega, bodo pojasnili dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, dr. Rajko Pirnat, predstojnik Katedre za upravno pravo, in filozof dr. Peter Klepec. Bodo nove stranke spremenile le ravnovesje med strankami ali tudi politično ravnovesje v parlamentu, pa bo pojasnila Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.
Na 40. Slovenskem knjižnem sejmu smo se srečali s predsednikom Svetovnega foruma za svobodo izražanja Kristennom Einarssonom. Med drugim smo govorili o svobodi govora, pojasnil pa nam je tudi, kako je globalno upadanje demokracije povezano z upadanjem bralnih navad. Ob skrb vzbujajočem padcu vsesplošne bralne pismenosti nam je predstavil strategijo, s katero želi Norveška dvigniti bralno pismenost v državi. Ob začetku 21. festivala animiranega filma Animateka predstavljamo letošnje poudarke. Kaj ob stalnih festivalskih značilnostih, kot so živahno vzdušje, številni gostje, jagodni izbor svetovne animirane filmske produkcije in razstave, še prinaša letošnji festival? V studiu se nam bo pridružila Zarja Menart, avtorica animiranega filma Tri tičice, edinega slovenskega filma v glavnem tekmovalnem programu. Predstavljamo priznano oblikovalko zvoka Nino Hartstone, ki je svojo ustvarjalno pot posvetila zvoku na filmu. Avtentičen in navdihujoč zvok, ki je poudaril glasbo skupine Queen v filmu Bohemian Rhapsody, ji je med drugim prinesel oskarja. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa smo si ogledali obširno likovno razstavo z naslovom Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi. Pripravljali so jo kar dve leti in pol in velja za enega največjih podvigov te ustanove.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava del, ki so nastala v sklopu likovne kolonije Izlake-Zagorje, ki v Zagorju poteka že 61 let, odslikavajo pa razvoj likovne umetnosti zadnjih šestih desetletji. V petek so podelili nagrado Igorja Zabela madžarski umetnostni zgodovinarki in teoretičarki Edit Andras. V Gali Hali pa je indi rock trio Lelee predstavil nov album Mora malo u crveno.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Letizia Battaglia (5. 3. 1935–13. 4. 2022) je pomembna predstavnica italijanske fotografije. Rojena je bila v Palermu in že kot deklica ter kasneje mlada ženska se je spopadala s težkimi preizkušnjami, a je ostala odločna in zvesta svojim načelom. Postala je pričevalka dogajanja tega mesta, njeni najljubši motivi so bili otroci in mlade ženske. Poleg tega je nenehno dokumentirala krvave obračune mafije in s tem razkrivala sicilijanski vsakdan tistega časa, zaradi česar je bilo njeno življenje večkrat ogroženo.
Letizia Battaglia je tik pred smrtjo sodelovala pri nastajanju te serije in v njej tudi nastopila.
Obsežno razstavo del Letizie Battaglie smo si leta 2022 lahko ogledali tudi v Ljubljani. Kuratorka Francesca Alfano Miglietti jo je označila za nekonformistično intelektualko, poetično in politično fotografinjo.
1. del
Oče uporniško Letizio pošlje v šolo k strogim nunam. Letizia se pri 16 poroči s Francom in v nekaj letih se jima rodijo tri hčerke. V zakonu ni srečna, zato doživi živčni zlom, si najde ljubimca in se pri 35 loči. Preživlja se s pisanjem za časopis, za katerega kmalu začne tudi fotografirati.
SOLO PER PASSIONE, LETIZIA BATTAGLIA FOTOGRAFA / Italija / 2022
Scenarij: Roberto Andò, Letizia Battaglia, Angelo Pasquini
Režija: Roberto Andò
V glavnih vlogah: Isabella Ragonese, Eleonora De Luca, Paolo Briguglia, Franco Stagnitta, Roberta Caronia, Enrico Inserra
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.