Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V palači Bonaparte v Rimu gostijo razstavo norveškega slikarja Edvarda Muncha. Nedavno sta izšli dve deli o Mihailu Bulgakovu – pri LUD Šerpa Gledališki roman, prepleten s številnimi elementi avtobiografije, in pri LUD Literatura prevod njegove biografije izpod peresa Alekseja Varlamova. V Novi Gorici pa so prejšnji teden predstavili dvojezično, slovensko-italijansko izdajo knjige Naš vsakdanji kino.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V oddaji Dobro jutro bomo izvedeli kaj prinaša novela Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, kako ogroženi so v prometu psi in njihovi spremljevalci, kaj se obeta v noči Oskarjev ter kdo je nova interaktivna poštna asistentka Pia. Predstavili bomo tudi plešočega psa, vas povabili na pomladne dogodke v Pokrajinski muzej Maribor, se naučili pripraviti prigrizke iz plevela in pomladnega cvetja ter vas povabili na prav poseben dobrodelni koncert ter zaigrali na bobne znamenitega Larsa Urlicha
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
SETVENI KOLEDAR IN SETEV PARADIŽNIKA
V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja.
VZGOJA S POMOČJO RIB
Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami...
REZ NAŠIJA
V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej.
ZRELO OKRASJE
Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
Priporoči:
VZGOJA S POMOČJO RIB
Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami...
REZ NAŠIJA
V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej.
ZRELO OKRASJE
Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2025-02-25/20905497')">Deli
Slavni avstrijski skladatelj Ludvik van Beethoven je pri svojih 40 letih popolnoma oglušel, a je takrat napisal svojo najbolj znano delo, Simfonijo št. 9. Kako mu je to uspelo? To smo izvedeli, ko smo v Avstriji obiskali Audioversum, interaktivni muzej v Innsbrucku, ki je posvečen raziskovanju sveta sluha in zvoka. Ob obisku tega edinstvenega muzeja v Evropi smo se lahko dotikali velikanskih dlačnih celic, preizkusili svoje ravnotežje, zaznavali zvok prek kosti in izvedeli še marsikaj novega in zanimivega o svetu zvoka in sluha.
Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj.
Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365.
Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.
Enaindvajseto sezono kviza Vem! začenjamo s posebno oddajo, v kateri bomo s tekmovalci, ki so se nam in vam še posebej vtisnili v spomin, obujali spomine na preteklih 10 let. Sledilci na naših družbenih omrežjih so največ glasov namenili Srečki Žlajpah in Tadeju Ojsteršku, Aljoša je potem izbral Srečko, Anže Tadeja, v uredništvu pa smo se odločili, da poleg njiju povabimo najmlajšega večkratnega zmagovalca Matica Kremžarja. Kdo od dveh turbofinalistov, Srečka ali Matic, bo boljši in spretnejši tokrat, ali bo oba premagal Tadej, ki obljublja vikinški boj, bomo videli v prvi oddaji te sezone.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja.
3. del:
V tretjem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti druge Scottove odprave Terra Nova v letih 1910–1913. Tudi on se je tako kot Shackleton raje odločil za ponije kot pse. Toda tokrat na Antarktiki ni bil sam, z norveškim raziskovalcem Amundsenom je moral tekmovati, kdo bo prvi prišel na južni tečaj.
BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet
Tržaške glasbenice Tatjana Jercog, Lusia Antoni in Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper.
Doktor Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji, zanimiv sogovornik, širokih pogledov nam je povedal marsikaj zanimivega o obeh domovinah.
Gostja oddaje je doktorica Klavdija Sedar. V zadnjem obdobju se je ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. Gre predvsem dediščino iz za evangeličanske-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike.
Sledi še povabilo na izvedbo treh koncertov, ki jih pripravljajo v Kotorju, Cetinju in Podgorici v čast začetnici sodobnega glasbenega pouka Vidi Matjan.
Pip, Poka in prijatelji prinesejo v park jedi za čiračara piknik. Jasmina Pipu in Poki zaupa škatlo s kolački, ker je doma pozabila čara mrvice. Pip, Poka in Zak se ne morejo upreti skušnjavi in pokusijo kolačke. Tako slastni so, da jih ostane le peščica. Ko zagledajo Francko, ki se vrača, skrijejo škatlo in si izmislijo zgodbico o poskočni žogi, ki da je škatlo skotalila po hribu. Ko jo najdejo, okrivijo požrešno ptico, da jih je pojedla. Francka razreže ostanke in jih ponudi prijateljem. Osramočena Pip in Poka priznata resnico. Francka jima zameri le to, da sta ji lagala. Pip in Poka se opravičita, izrečeta čarovne besede, posujeta razpolovljeni kolaček s čara mrvicami in ga ponudita Francki.
Rdečka in grahozavrovi mladički pomagajo odstraniti trn, ki se je zapičil v nogo velikanskemu špargljozavru. Ta svojo hvaležnost izkaže tako, da jim je vztrajno za petami … in to povsod.
Pia uživa v obisku nepričakovane sreče, Katja pa malo manj v nepričakovanem dogodku pri konjih, Gaber pa tudi v bolnici ne izgublja časa z novimi načrti.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma.
2. del
Julius iz češenj, ki jih je nabral na domačiji, in frangipana, po babičinem receptu speče slastno pito. V steklenjaku pokaže, kako vzgojimo baziliko iz semen. Na vrtu nabere dišavnice za sendvič z jajci in domačo majonezo. Pripravi se tudi na letno striženje ovc. Pomočnikom se za trdo delo zahvali s slastno fižolovo enolončnico, ki jo dokonča nad odprtim ognjem.
TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Pričevanje Richarda Williamsa, očeta in trenerja izjemnih teniških igralk Venus in Serene Williams, nas popelje v čas njegovega otroštva, obiranja bombaža in revščine, pa vse do neumornega dela na teniških igriščih. Dokumentarni film, poln ganljivih vpogledov v življenje družine Williams, je tudi zgodba o boju zoper rasizem, ki še vedno prežema Združene države Amerike.
ON THE LINE: THE RICHARD WILLIAMS STORY / ZDA / 2022 / Režija: Stuart McClave
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Galeriji Jakopič je na ogled fotografska razstava sodobne etiopske avtorice Aïde Muluneh. Francoski ulični umetnik Shuck One pripravlja instalacijo za skupinsko razstavo Paris Noir, ki jo bodo 19. marca odprli v Centru Pompidou. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Nova rimska odkritja pod Emoniko. V mariborskem UGM Šop se z razstavo Slike in risbe predstavlja Anastazija Pirnat.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pričevalka Stanislava nam pripoveduje o neverjetni izkušnji otroškega življenja v XIV. diviziji, o spopadih in begu, med katerim je bila tudi sama obstreljena, partizan, ki jo je nosil, pa ubit. Tam je spoznala komandanta Ivana Dolničarja pa Milenka Kneževića. Priča smo trpljenju mlade družine v vojnih razmerah, posebej mame, ki je za ohranitev družine žrtvovala največ. Kljub vsem težkim preizkušnjam Stanislava Wagener Škrabel ni postala zagrenjena, vendar ostaja optimistična in srčna oseba.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.