Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem.

Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel
v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola.
Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji.
Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski
Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav.
Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk in igralcev ter drugih gledaliških ustvarjalcev in sodelavcev. Njeni spomini na predstave in igralce tistega časa, na Arnolda Tovornika, Angelco Jenčič Jankovo, Janeza Klasinca, Mileno Muhičevo, Rada Pavalca, Volodjo Peera, Marjana Bačka in mnoge druge so v oddaji Spomini pospremljeni z odlomki predstav, ki jih hrani televizijski arhiv in ki bodo po pol stoletja znova obudili velike gledališke dosežke tistih dni v času, ko SNG Maribor praznuje svojo stoletnico.
Po obdobju v gledališču je delovna pot Majdo Emeršič peljala v mariborske Sindikate, kjer je bila zadolžena za kulturo, potem pa v Mariborsko knjižnico, kjer je doživela upokojitev.
V svojih spominih se Majda Emeršič posveti tudi svojemu življenjskemu sopotniku, arhitektu Vladu Emeršiču, ki je v timu arhitektov Komunaprojekta pomembno in vidno soustvarjal arhitekturno podobo sodobnega Maribora.

Leonard Bernstein je v letih od 1958 do 1972 s 53-imi enournimi programi glasbeno izobraževalne serije Glasba za mlade navdušil po vsem svetu in bil zanjo nagrajen z nagrado Emmy. Po velike povpraševanju so nekatere dele serije digitalizirali in sedem od njih si bomo lahko ogledali tudi na naši nacionalni TV. Leonard Bernstein nam s svojo karizmo skupaj z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall na privlačen način odstira nekatera vprašanja o glasbi: Kaj glasba pomeni?, Kdaj je glasba simfonična? , Kaj je klasična glasba?, Humor v glasbi, Kaj je koncert?, Kaj je melodija?, Študija intervalov.

Film Naš Triglav govori o mitski gori, o njeni zgodovini, ki je bila predmet tekmovanja med narodi, ki živijo v Julijskih Alpah.

Pripoveduje o prvem vzponu na Triglav, o ljudeh, ki živijo z njim in ob njem, zgodbo simbola, ki je del identitete Slovenije.

200 let javnega glasbenega šolstva so glasbeniki proslavili s slavnostnim koncertom, na katerem so se prvič združili učenci vseh javnih glasbenih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Simfonične orkestre nižjih glasbenih šol, konservatorijev in umetniških gimnazij ter Akademije za glasbo v Ljubljani je vodil dirigent Simon Krečič.
Režija Tomaž Švigelj

Bruno, Leon in Zoki so ljubljanski mladeniči, ki ves svoj prosti čas preživljajo v klepanju rim in risanju grafitov.
Bruno je honorarno zaposlen kot maser, med strankami je zelo priljubljen. Na zabavi spozna Nino, mlado študentko, v katero se zaljubi. Ljubezen postane obojestranska do trenutka, ko Nina zaloti Bruna s svojo mamo Kristino. Da bi Nini dokazal svojo ljubezen, mora Bruno pozabiti kdo je in od kod prihaja,
ter z njemu lastno kreativnostjo odkriti nov glasbeni svet.

Utrip ljubezni je zgodba o ljubezni in odraščanju, prikazana skozi prizmo današnjega časa.

Se še spomnite let, ko je država prepovedovala uvoz osebnih računalnikov? Pa tega, kako jih je nekaj entuziastov prek meje vseeno spravilo?

In stojnice na ljubljanski tržnici s piratsko programsko opremo? Igrice Kontrabant na Radiu Študent? Pri zabavnem in nostalgičnem dokumentarnem filmu je sodelovalo kar nekaj ljudi, ki so v tedanjem času z ogromno mero ustvarjalnosti in entuziazma skrbeli za razmah računalniške pismenosti. Poskrbeli so namreč, da so se v Sloveniji kljub prepovedi znašli prvi računalniki za osebno uporabo, za kopije najnovejših igric in programov ter navsezadnje tudi za to, da je v takratni skupni državi Jugoslaviji zakrnela oblast tovrstni tehnologiji prižgala zeleno luč.

Čeprav so bili prvi računalniki z današnjega vidika silno preprosti, povezani s hišnim televizorjem in kasetofonom, je šlo za prvi korak evolucije, ki je do danes digitalizirala in povezala svet. Pa ne le to! V Sloveniji je ukvarjanje z računalništvom pomenilo beg iz socialističnega 'dolgcajta', pripadnost neki avantgardi in dejavnost, ki nas je postavila v korak z globalnim tokom ter spodbujala mnogo vzporednega dogajanja. Dokumentarna zgodba se ne osredotoča na tehnične vidike, temveč nas popelje skozi kulturne pojave, ki so spremljali začetke hišnega računalništva.

V filmu spregovorijo Žiga Turk, ki je v študentskih letih s prijateljem Matevžem Kmetom razvil dve priljubljeni igri Kontrabant, in drugi pionirji domače računalniške scene osemdesetih let prejšnjega stoletja: Jonas Žnidaršič, Primož Jakopin, Jernej Pečjak, Sergej Hvala, Jure Longyka, Saša Albert, Jani Kovačič in Andrej Vihtelič.

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Četrta Avtomobilnost, ki smo jo posneli v karanteni, bo povzela najbolj občutne trende, ki se v svetu avtomobilizma odvijajo z okoljskega vidika. Hibridni avtomobili so ta hip najbolj aktualna izboljšava klasično gnanih avtomobilov. Čeprav so hibridi z nami že več kot dvajset let, nam njihove osnove še danes niso jasne, zato smo jih preizkusili skupaj z gledalci. Prihajajo pa tudi blagi hibridi, ti svoje prihranke in višjo udobnost vožnje zagotavljajo s pomočjo 48-voltne tehnologije, o njej bomo govorili s Volkswagnovim inženirjem, ki je zasnoval motorje težko pričakovanega avta, ki prihaja na slovenske ceste. Potovali bomo tudi v prihodnost, v dobo mobilnostnih storitev, osnovna zanje bo trend, ki ga žargonsko imenujemo “big data”, v pogovoru s Toyotinim podpredsednikom spoznamo, kako se ta kaže v avtomobilizmu.

Spodbujene gledalcev k telesni aktivnosti doma. Voditelj bo Anže Bašelj, vaje petih oddaj je pripravila Maja Dolenc s Fakultete za Šport, demonstratorja sta udeleženka olimpijskih iger v Atenah Tina Čarman in slovenski rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič. Vaje treh oddaj pa za svojo magistrsko nalogo na Fakulteti za Šport pripravil Mihael Reisman, ki jih tudi demonstrira.

Po dveh porazih na SP IA v Kazahstanu so bili hokejisti Slovenije v zelo slabem, a še ne v povsem izgubljenem položaju. A zmaga proti tretjemu nasprotniku – Belorusiji, je bila zdaj že obveza.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Akcijska komedija spremlja skupini največjih sovražnikov v zgodovini nogometnega navijaštva na Balkanu: hrvaško skupino navijačev zagrebškega Dinama "Bad Blue Boys" ter zloglasne srbske "Delije", navijaški klub Crvene zvezde iz Beograda.

Konec osemdesetih let, ko se je že napovedovala krvava državljanska vojna v Jugoslaviji, so se nogometni navijači iz Zagreba odpravili na tekmo v Beograd, dom njihovih največjih sovražnikov, srbskih navijačev. Med nogometnim srečanjem se vname iskra, ki se kmalu razplamti v vojno huliganov na beograjskih ulicah.


Leto produkcije: 2016
Država: Hrvaška
Žanr: komedija
Režija: Igor Šeregi
Scenarij: Ivo Balenović, Robert Čukina, Ljubo Zdjelarević
Igrajo: René Bitorajac, Matija Kačan, Marko Cindrić, Nikola Rakočević

Zvezdana se v intimnem pogovoru s svojim gostom dotika predsodkov o transspolnih osebah. Njen gost je Adam Julijan, ki mu je bil ob rojstvu pripisan ženski spol, ta pa je bil različen od njegovega spolnega izraza. Pri 33 letih je sprejel odločitev za tranzicijo in tudi z operativnimi posegi potrdil svojo spolno identiteto. Adam je brez zadržkov in pogumno spregovoril o svoji izkušnji tranzicije spola.

Rudi Bučar je izjemen folk glasbenik s prepoznavno interpretacijo. S svojim glasbenim ustvarjanjem ohranja in plemeniti istrsko ter primorsko kulturno dediščino. Po dobrem desetletju ustvarjanja je občinstvu Istro, Primorsko ter njene glasbene korenine ter družbeni naboj predstavil tudi v prestolnici in sicer s posebej za to priložnost okrepljeno zasedbo Istrabendom XL.
Poleg stalnih glasbenih sodelavcev harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmca in glasbenega producenta Gabra Radojeviča so se mu na odru pridružili še Robert Pikl, Anže Langus Petrović, Boštjan Grabnar, Mitja Bobič, Jure Rozman, Lea Sirk in Frčafele. Repertoarno pa so koncert obogatili tudi gosti: Peter Lovšin, Zdenko Cotič in Matevž Šalehar Hamo.
Danes si lahko ogledate 2. del koncerta z gostom Petrom Lovšinom.

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah