Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina

Daša se na polno angažira pri novem delu v erotični klepetalnici, a to počne na skrivaj. Končno tudi ona napolni hladilnik s hrano, kar nihče ne opazi. Viki Endiju omeni, da je mogoče dobro zaslužiti s prodajo ocvirkov in ta takoj pograbi idejo. Pufi pri sorodnikih nabavi ocvirke in že se lotita izdelovanja certifikatov za eko stojnico. Naslednji dan že prodajata na trgu, a za stojnico plačujeta podkupnino. Iza že drugič prespi pri Vikiju in spozna ostale stanovalce. Marko pa oznani slabo novico, da je del zbranih podpisov ponarejen.

Potreba po domačih mesninah je velika, zato se Endi odloči, da bo nabavljal ocvirke na kmetiji pri Pufijevem prijatelju. S sabo vzame Vikija in odrineta na pot. Medtem se Marko doma pripravlja za intervju na lokalni televiziji, kamor so ga povabili zaradi odmevne kampanje proti sežigalnici. Daša mu svetuje primerno obleko in ga tudi uredi. Endi in Viki se na poti izgubita, ker je Endi pozabil tako zemljevid kot ime vasice. Novinarka na televiziji Markota seseklja in intervju je polomija. Endi in Viki z avtom obtičita v blatu in noč preživita v gozdu. Zjutraj le pripešačita do osamljene kmetije, kjer lepo poskrbijo za njiju in ju založijo z ocvirki.

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture.

Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas.
V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Luís Bettencourt živi za death metal in Boga. Svojo strast do glasbe in kitare miri z Božjo besedo in s svojim delom v glavni otoški cerkvi, kjer je pred njim delal tudi njegov pokojni oče.

Svet privilegirane najstnice se spremeni, ko se zaljubi v mladega prestopnika.

Benedetta je 16-letna hči župana majhne mestne skupnosti v Romagni. Nekega dne se v prazno vilo v mestu vseli skupina ljudi, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Med njimi so prosilec za azil, invalidni deček s starši, nekdanja prostitutka z dojenčkom in nekdanji kaznjenec Kevin, ki postane Benedettin novi sošolec. Benedetta tujce sprva zavrača, tako kot njeni starši in prijateljice. A ob druženju z njimi odkrije nove medčloveške odnose, ki temeljijo na solidarnosti. Zaljubi se v Kevina, a njegova kriminalna preteklost omaje njen novi idealizem.

Izvirni naslov: SOLO COSE BELLE / Italijanski film, 2019 / Režija: Kristian Gianfreda / Scenarij: Andrea Valagussa, Marco Brambini / Igrajo: Barbara Abbondanza, Patrizia Bollini, Giorgio Borghetti

Po testni progi v Luksemburgu smo peljali električni avtomobil z gumami brez zraka. Goodyearovi inženirji so namreč zrak nadomestili z 72-delnim rešetom iz elastične plastike. Guma se bolje obnese v ovinkih, a glavna prednost je predvsem v tem, da je primerna tudi za samovozeča vozila brez voznika. In možno jo je povsem reciklirati.

S projektom ŠPORT in ŠPAS omogočamo najmlajšim iz vrtcev, učencem osnovnih in srednjih šol, študentom, pedagogom, članom številnih športnih in ostalih društev ter zvez sodelovanje predvsem z društvi in domovi upokojencev, starši in starimi starši, družinami, rodbinami, prijatelji in znanci. V izrazito poudarjenem medgeneracijskem sodelovanju in pomenu družine predstavljamo in soorganiziramo aktivnosti na področju gibanja, solidarnosti, rekreacije in športa. Tako predstavljamo medgeneracijsko sodelovanje brez primere v slovenskem prostoru, tako po številu udeležencev, številu lokacij in času trajanja kot po vsebini in trajnostnem pomenu.

*****

Dokumentarni film Golica je zgodba o sloviti instrumentalni skladbi, ki je po nekaterih navedbah največkrat izvajana skladba na svetu.

To je zgodba o dobri dve minuti dolgi pesmi, ki se je porodila na nočnem delu v tovarni in naredila neverjetno pot po plesiščih, koncertnih dvoranah ter radijskih in televizijskih postajah ter tudi skoraj šestdeset let po nastanku ostala živa v vseh mogočih priredbah.
Igrano-dokumentarni film kar se da zvesto obnavlja zgodbo Golice skozi pripoved osrednjih akterjev ter njunih najbližjih sodelavcev. To je tudi zgodba o enem od evropskih najprepoznavnejših narodno zabavnih ansamblov, o Ansamblu bratov Avsenik. Slavko Avsenik je skupaj z bratom Vilkom in svojimi muzikanti uvedel lasten slog in postal glasbeni pojem. Film je tudi zgodba o razvoju narodno zabavne glasbe v drugi polovici prejšnjega stoletja v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, o nastajanju zabavne glasbene industrije in njenem razvoju prek industrije plošč. Je zgodba o družini, v kateri kraljuje glasba, je zgodba o ljudeh, ki jim je ansambel bratov Avsenik igral, je zgodba o napornih turnejah, ki si jih ne moremo več predstavljati. Je zgodba o radiu in o iskanju tistega posebnega zvena. Vse to ob zaradi ene same pesmi, ki jo lahko ponovimo neštetokrat in vsakokrat zazveni kot nova.

Ko se Carlova vselitvena zabava konča, na dvorišču večstanovanjske najemniške hiše najdejo mrtvega Conrada Strobla. To, kar je videti kot samomor, se kmalu izkaže za umor. Maria Horak in predani hišnik Willi Buček dobro poznata vse stanovalce in sta pripravljena sodelovati s policijo. Bo Carl ob pomoči svojih kolegov uspešno rešil primer?

SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19
Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Bogat škotski baron si rad privošči dekadentna počitnikovanja na ladjah za križarjenje, kjer ga zabavajo in mu strežejo precej manj premožni ljudje. Pri drugih potnikih, pri katerih poišče družbo, pušča vtis glasne in bahave osebe. Postopno pa dokumentarni film razkrije strah človeka pred staranjem, neopaznostjo, minevanjem in osamo.

KING OF THE CRUISE / Nizozemska / 2019 / Režija: Sophie Dros

Portret znanega profesorja slovenščine, ki se je vtisnil v spomin generacijam študentov in TV gledalcev v oddaji Pet minut za jezik.

Tomo Korošec je bil rojen v Laškem. Diplomiral je iz slovenskega in srbohrvaškega jezika s književnostjo. Po diplomi je študiral v Pragi, leta 1964 pa se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, kjer je delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Doktoriral je leta 1976 in od takrat predaval na katedri za novinarstvo takratne FSPN, kasneje FDV. Ukvarjal se je z besediloslovjem in stilistiko slovenskega poročevalstva, je avtor in soavtor različnih slovarjev in učbenikov za slovenski jezik. Mnogi se ga še spominjajo po kratkih televizijskih oddajah Pet minut za boljši jezik. Pravi, da je najlepše trenutke preživel ob rekah na ribolovu. Je tudi soavtor knjige o muharjenju, pripravil je tudi Ribiški slovar. Avtorja dokumentarnega portreta sta Boža in Bojan Herek.

Ob praznovanju 40-letnice so na valu 202 obudili delčke naše glasbene zgodovine. V dobro uro trajajočem koncertu z med seboj povezanimi najbolj prepoznavnimi deli skladb so se na odru zvrstili izvajalci in skupine, ki so zaznamovali slovenski glasbeni prostor.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...