Ob torkih se boste prebujali z Boštjanom Romihom, Katjo Tratnik Jacob, Mojco Mavec in Ljubico Mlinar. Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame.
Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho.
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu.
Urednica: Marjana Ravnjak
Vozili smo avto, ki samodejno prehiteva: pogleda naokrog, vključi smerokaz, prehiti in se vrne nazaj na vozni pas. Spoznali smo tudi električni avtomobil z dosegom 700 kilometrov, a tudi dokazali, da se klasični bencinski oziroma bencinsko - električni hibridni avtomobili zlepa ne bodo umaknili električnim.
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu.
Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Z izzivom kviza Joker se bo spopadel učitelj športne vzgoje Jan Potočnik iz Celja. Je oče dveh hčera in je navdušen športnik tudi v prostem času. Še posebej ga navdušujejo gore, tek in kolesarjenje. Teče trail maratone in ultra trail teke. Njegov najdaljši tek je bil dolg 100 km. Njegova super pomoč bo življenjska sopotnica Neža Jurko.
Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice.
V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode.
Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov.
4. del: Bomo ljubili robote?
Umetna inteligenca prepoznava ljudi, vozi avtomobile, izvaja natančne kirurške posege in celo ustvarja umetnine. Kaj pa čustva? Bodo roboti nekoč tudi naši prijatelji in partnerji? Bi lahko robota ljubili kot človeka in bi nam znal ta ljubezen enakovredno vračati?
42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Tanja Küchle, Lucas Gries
Pozno jeseni zunaj sije sonce, mi pa z novo epizodo oddaje Kaj dogaja vstopamo v vročo politično jesen. Ugotavljamo, koliko jezikov govorijo Slovenci, koliko stane najem utice za kostanj in koliko ljudi se je počutilo malo “češko”. Na terenu preverimo, kako zaposlovalci diskriminirajo mlade starše, v Redni rubriki pa, kdo nadzoruje vaške straže. Prva in edina politična telenovela Palomar nam razkrije, kaj so ta teden počeli naša predsednika in predsednica, gledalcem pa svetuje svetovni rekorder Martin Strel. Naša gostja bo pisateljica in prijateljica Desa Muck, na Mali terasi pa se bomo podali v zlata leta slovenske popevke in si ob pomoči žametnega glasu in suknjiča Janka Ropreta privoščili venček aktualnih zimzelenih melodij.
V tokratni oddaji se bomo pridružili družini Thönes iz nemške pokrajine Bergisches Land. Martin je od očeta prevzel travniški sadovnjak s starimi sortami jablan, ki jih je posadil njegov ded. Sadeži so dozoreli, zato so povabili sorodnike in prijatelje, da jim bodo pomagali pri obiranju. V zahvalo bodo vsi dobili doma pridelan jabolčni sok.
Obiranje jabolk je pomemben dogodek in k takemu prazniku spada tudi krepka domača hrana. Manuela in Maria bosta pripravili gosto enolončnico iz korenja, krompirja in čebule. Za sladico bo jabolčna krema.
Bergische Kaffeetafel je pojedina ob koncu obiranja, na kateri ne sme manjkati kava, poleg nje pa se priležejo različne vrste kruha, slano in sladko pecivo in še marsikaj. Manuela in Maria bosta spekli jabolčni kolač in rozinov šarkelj. Vse jedi bodo spekli v posebni peči, ki stoji v starem skednju.
ZU TISCH / Nemčija / 2015 / Avtorici: Stefanie Fleischmann in Adama Ulrich
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
V Prestižu danes o fotografiji. V studiu gostimo priznanega fotografa Tiborja Goloba, ki je fotografiral tudi svetovno zvezdnico Naomi Cambpell. Bili smo na profesionalnem fotografiranju z igralcem Domnom Valičem in pobliže spoznali poročno fotografijo.
»Neskončno« je naslov novega albuma Andraža Hribarja, s katerim se priljubljeni izvajalec in avtor vrača po treh letih. Čisto pravega sicer pri nas še ni, obstaja pa fiktivni butični glasbeni hotel. In to za srečo. V njem biva, prepeva in se sprehaja pevka Ani Frece s svojim akustičnim sestavom. Letos so se predstavili na Melodijah morja in sonca, zdaj pa pripravljajo novo avtorsko ploščo.
1. primer
Takanašijeva, ki so ji zaradi spodrsljaja odvzeli odvetniško licenco, ustanovi novo pravno pisarno, ki se bo zavzemala za pravičnost in pomagala šibkim. Za direktorja namesti profesorja prava, v družbo pa pritegne še pisano množico likov, med njimi nekdanja kaznjenca. V prvem primeru zagovarjajo kemika, ki ga na dan prijave patenta obtožijo otipavanja.
Posebna gostja oddaje NaGlas je Jelena Đoković - direktorica in soustanoviteljica Fundacije Novaka Đokovića, ki se zavzema za spremembe v družbi na bolje, predvsem pa želi pomagati staršem pri zgodnjem razvoju otrok. Ali bo Fundacija Novaka Đokovića delovala tudi v Sloveniji, kako ji soprog Novak pomaga pri delu in kaj se ji zdi pomembno pri vzgoji otrok, so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Jelena Đoković odgovorila v studiu.
Stilizirana, visokoproračunska predelava zgodbe o najbolj znanem avstralskem razbojniku Nedu Kellyu, ki je s svojo tolpo ustrahoval deželo »tam spodaj« v sedemdesetih letih 19. stoletja. Čeprav je umrl star dobrih 25 let, njegova življenjska zgodba dosega mitske razsežnosti, primerljive z Jessejem Jamesom in Robinom Hoodom. O njem so bili napisani že mnogi romani, zapete in deklamirane mnoge pesmi. V filmu, posnetem leta 1970, ga je upodobil celo Mick Jagger.
Kelly odrašča v družini irskih priseljencev, ki so se naselili na robu avstralske divjine. To je območje, kjer se zakoni spoštujejo (in uveljavljajo) precej podobno kot na bolj razvpitem ameriškem Divjem zahodu. Z lokalnimi oblastmi je imel probleme že Nedov oče. V spletki, ki jo zakuha lokalni, skorumpirani policist, Nedu v rosnih letih umre oče. Pod svoje okrilje ga vzame Harry Power, konjski tat, in ga nauči vseh pravil svoje dejavnosti. Zakon zanju seveda ne velja, prostrana dežela pa tudi nudi ogromno možnosti za skrivanje in razbojništvo. Z vsakim srečanjem z organi pregona mladenič zabrede globlje v brezno kriminala in njegova podoba se kmalu znajde na tiralicah. Okoli sebe zbere skupino razbojnikov, ki postanejo državni sovražniki številka ena.
Originalni naslov: TRUE HISTORY OF THE KELLY GANG
Leto produkcije: 2019
Država: koprodukcija
Žanr: zgodovinska drama
Režija: Justin Kurzel
Scenarij: Shaun Grant po knjigi Petra Careya
Igrajo: George MacKay, Essie Davis, Nicholas Hoult, Charlie Hunnam, Russell Crowe