Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.

Joker je počaščen, da v zadnji oddaji tega leta gosti olimpijca, taekwandoista, Ivana Trajkoviča iz Slovenske Bistrice. Vrhunski športnik se taekwondoju posveča že več kot 26 let. Kot reprezentant je nastopil na 6 svetovnih in 6 evropskih prvenstvih ter 2 olimpijskih igrah. Prav na slednjih je dosegel 5. mesto. V prostem času rad kuha, rešuje križanke in igra šah. Najraje pa svoj čas posveča družini in sinu, da skupaj z navdušenjem spoznavata živali in kmetijo. Ivanu je vlogo super jokerja zaupal očetu in svojemu kondicijskemu trenerju Dragu Trajkoviču. V družbo našega šampiona pa bo s prav posebnim vabilom prišel vedno duhovit in nabrit Lado Bizovičar.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini, ki smo jo začeli predvajati leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja, gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Jožef Klekl st. je bil duhovnik in narodni voditelj prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Oral je ledino slovenstva v pokrajini že kot mlad kaplan ob koncu 19. stoletja in po vzoru Mohorjevih knjig v času, ko je Prekmurje še bilo del Ogrske, slovenstvo zastavil tudi s pisano besedo. Slovensko krajino, kot je poimenoval Prekmurje, je s številnimi publikacijami povezoval s svetom, izseljenci, vojaki na frontah prve svetovne vojne in s kritično mislijo opisoval dogodke svetovnih razsežnosti. Ob tem pa predvsem med preprostim prebivalstvom gojil bralno kulturo. Po prvi vojni je bil poslanec v ustavodajni skupščini v Beogradu, a je kljub temu bdel nad »svojimi« Prekmurci. Leta 1941 je bil izgnan na Madžarsko, po srečnem spletu okoliščin vojno preživel in leta 1948 umrl odrinjen iz družbe in politike, a med ljudmi nikoli pozabljen. 12. oktobra so njegove posmrtne ostanke iz Murske Sobote z državnimi častmi prepeljali v Črenšovce, kjer je preživel največji in najustvarjalnejši del svojega življenja.

Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe.
Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.

V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.

Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami.

December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom.
O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.

Komična drama. Gospa Eva, kostumografka, nenadoma postane vdova. Umre ji mož Ludvik in vse v življenju se ji spremeni. Presenečenja si sledijo drugo za drugim … Tudi to s skrivnostno otroško risbo nekega dečka, ki jo je Eva našla nekje med moževimi stvarmi. Zadevi sicer ni pripisala posebnega pomena, je pa risba vznemirila njeno hčer Terezo, ki ji v življenju ne gre vse po maslu … Morda je prav zaradi tega pograbila idejo, da ima nekje odtujenega polbrata. Ta zamisel porodi druge, še bolj čudne, in na koncu sta ženski odločeni priti stvarem do dna; šli bosta po sledeh Ludvikovih življenjskih pustolovščin, njegovih ljubic in prijateljev, dokler ne bosta razrešili družinskih skrivnosti. Na pot se odpravita z Ludvikovim avtom, starodobnim Volgo GAZ 21, in že ta odločitev je dogodivščina sama po sebi …

TÁTOVA VOLHA / ČEŠKA R. / 2018
Režija: Jirí Vejdelek / Scenarij: Iva Jestrábová, Jirí Vejdelek / Igrajo: Eliska Balzerová, Tatiana Dyková, Martin Mysicka, Emília Vásáryová, Bolek Polívka, Vilma Cibulková, Eva Holubová, Hana Maciuchová, Ivana Uhlirova, Jana Plodková, Václav Neuzil, Eva Leinweberová …

Dokumentarni film Reka raziskuje odnos med ljudmi in rekami. S slikovitimi posnetki in ob spremljavi Avstralskega komornega orkestra je prava paša za naše čute. Z rekami smo neločljivo povezani. Že od pradavnine vplivajo na naše življenje ter se pretakajo skozi naše kulture in sanje. Toda film je tudi zgodba o napredku človeka in uničenju rek. Opozarja na pretirano izkoriščanje rečne moči in pomembnost prosto tekočih rek.

RIVER / Avstralija / 2021 / Režija: Jennifer Peedom