Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Kako se Slovenci »razumemo« s prazniki in na kakšen način se nanje pripravimo, in to ne le s preveč obloženimi mizami, ampak tudi z iskanjem globljega pomena v prazničnih ritualih? Vse prevečkrat se zdi, da nam po prazničnem decembru nazadnje zmanjka energije, da bi se ob božiču zares posvetili najbližjim in si podarili tisto, kar šteje največ, iskreno pozornost drug drugemu. Še bolj brezobzirni pa smo Slovenci do državnih praznikov, ugotavlja gost praznično obarvane oddaje Dnevna soba, etnolog dr. Janez Bogataj. Praznikom in praznovanju je namreč namenil velik del svoje akademske kariere.

Voditeljica: Valentina Plaskan

V Brežicah so korak bližje k legalizaciji romskega naselja Gazice, občina se je namreč za odkup zemljišč načeloma dogovorila z vsemi lastniki. Dijakinja Nina Horvat bo prihodnje leto zastopala Slovenijo na prvenstvu EuroSkills, prestižnem evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov na različnih področjih. Letos je osvojila prvo mesto v barmanstvu in baristiki. V Murski Soboti je potekala zaključna konferenca v okviru mednarodnega projekta ACE, ki je trajal dve leti. V Kočevju so predstavili poslanstvo in delovanje Večgeneracijskega centra Skupaj.

Obiskali smo veterinarski center Fiziovet in spoznavali različne oblike komplementarnega zdravljenja živali. Predstavljamo posvojeni psički družine Aberšek in zgodbo medsebojni pomoči. Svetujemo, kaj lahko naredimo, da bodo prazniki brez stresa in veseli tudi za naše živali. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

KITAJSKA ARTIČOKA
Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal.

JELKE IN SMREKE
Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko.

DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE
Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje.

DREVESCE IZ PAPIRJA
Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka.

DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE
Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu.

Ženske pripovedujejo o svoji boleči izkušnji z zločinom, posrednim nasiljem na podlagi spola. Zaradi maščevanja njihovih nekdanjih partnerjev in ne ukrepanja pristojnih ustanov so umrli nedolžni otroci.

Navdihujoč portret našega izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in je želel iskro ustvarjalnosti vžgati tudi v drugih.

Njegova umetniška vizija in življenje nam razkrivata, zakaj so bili pesniki vedno osrednji del človeške zgodbe. Več kot 50 let je bil na svoji poti popolnoma predan umetnosti in je za to včasih plačal visoko ceno. Zaradi svojih verzov, osebne karizme in srčne podpore drugim pesnikom je bil čaščen po vsem svetu, zlasti v ZDA, njegovo zasebno življenje pa so zaznamovali številni boji in zavračanje kompromisov na področju umetnosti.

V petek, 20. decembra 2024, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.
S proslavo bomo zaznamovali 34. obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem se je skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo.
Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju Izštekanih. Navdih so namreč ustvarjalci poiskali pri oddaji Izštekani na Valu 202, ki je lani praznovala tridesetletnico. V več kot tristo oddajah na radiu, televiziji in na koncertnih odrih so Izštekani ponudili več sto ur kakovostne slovenske popularne glasbe ter postali njen pomemben sopotnik.
Na soroden način smo se pred tremi desetletji »izštekali« kot narod, plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, z ustanovitvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe, sporočajo ustvarjalci proslave. Ta sporočila prinašajo tudi kratki filmski portreti, ki jih je zasnoval režiser Klemen Dvornik. V njih bodo nastopili posameznice in posamezniki, ki so morali zaradi zunanjih okoliščin ali notranje nuje na svoji poti velikokrat preseči sami sebe, pogledati na stvari z drugega zornega kota, se boriti z izključenostjo in omejitvami, za seboj pustiti marsikaj dragocenega. Toda na koncu jim je uspelo. Postali so vzor, ki bogati in krepi vso skupnost.

Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič

Biografska drama o Hilmi af Klint, švedski slikarki in raziskovalki mistike, ki je s svojim edinstvenim slikarskim postopkom ustvarila prve abstraktne slike – še pred slavnimi abstraktnimi kompozicijami Kandinskega, Maleviča in Mondriana. Hilma je umrla leta 1944, precej neznana in nepriznana kot abstraktna slikarka. V času svojega življenja ni razstavljala, prvo celovito razstavo njenih del so pripravili šele leta 2019 v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.
Umetnica je oboževala avstrijskega spiritualista Rudolfa Steinerja. Pod vplivom njegovih idej je razvila poseben postopek, ki ga je uporabljala pri slikanju. Njeno romantično življenje je bilo nekonvencionalno, imela je partnerico, a se je hkrati spopadala z mizogino družbo, ki je nasprotovala temu, da se ženska svobodno in na svoj način izraža …
Dramo je režiral odlični Lasse Hallström, ki v svojih filmih (Muharjenje v Jemnu, Dragi John, Kaj žre Gilberta Grapa, Čokolada, Hačiko: Zgodba o zvestem psu) izvrstno prepleta življenjske zgodbe značajnih žensk, ki živijo pred svojim časom …

HILMA/ŠVEDSKA/2022
Režija: Lasse Hallström/Scenarij: Lasse Hallström/Igrajo: Tora Hallström, Catherine Chalk, Lily Cole, Rebecca Calder, Maeve Dermody, Jazzy De Lisser, Tom Wlaschiha, Adam Lundgren, Lena Olin, Karolis Kasperavicius, Paulius Markevicius, Emmi Tjernström, Jens Hultén, Anna Björk …

Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.

Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu.

SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing