Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina

V dokumentarnem portretu, režiserke Tine Novak in scenaristke Polone Bertoncelj, nas bo Peter Prevc popeljal skozi vzpone in padce svoje izjemne kariere. 15 sezon je preživel v svetovnem pokalu, osvajal odličja na največjih tekmovanjih, osvojil prestižnega zlatega orla in je edini skakalec, ki se lahko pohvali z dvema zmagama v skupnem seštevku svetovnega pokala, a le enim velikim kristalnim globusom. Po Petrovih stopinjah so se podali tudi sestra Nika ter brata Cene in Domen. Peter Prevc bo razkril tudi, kako zahtevno je biti perfekcionist v smučarskih skokih.

Najbolj uspešen slovenski glasbenik in avtor številnih uspešnic Jan Plestenjak nas bo skozi koncert skupaj s Simfoniki nostalgično popeljal tudi skozi uspešnice, ki so nastale v obdobju njegovega dolgoletnega glasbenega ustvarjanja, ki ga zaznamujejo različni glasbeni žanri, ki poudarjajo njegova doživetja in doživljanja trenutkov življenja, ki jih zna in hoče deliti z občinstvom - pa naj bodo to balade, rock ali vrhunski pop. In s tem vsakokrat vzpostavi prav posebno vez z občinstvom. Poudarek tokratnega koncerta je prav v prerezu le tega, ter novih dimenzij posameznih skladb, ki so jo dodali simfoniki pod vodstvom Patrika Grebla ter odlični glasbeniki: basist Anže Langus Petrović, kitarist Zdenko Cotič - Coto, bobnar Roman Ratej, klaviaturista Gašper Konec in Boštjan Grabnar ter kitarist Marko Hrvatin. In prav zato je v svoj repertoar tokrat dodal tudi skladbe, ki jih redkeje predstavlja na koncertih.
. . Od razprodanih Križank, izvrstno razpoloženega občinstva in večera njegovih največjih uspešnic se je po dveh urah poslovil s "Hvala lepa, Križanke. Ne morem verjeti, da je tako hitro minilo."

Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev.

Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Avtorji izobraževalno-dokumentarne serije Kdo se boji slovenščine si prizadevajo najti zanimive načine za raziskovanje slovenščine in ustvarjanje v maternem jeziku. V ospredju zadnjih dveh delov je filmska ustvarjalnost mladih. Slavistično društvo Slovenije, natančneje sekcija Znanost mladini, namreč že dobro desetletje pripravlja tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Tako spodbuja filmsko ustvarjalnost med osnovnošolci in dijaki ter krepi njihovo zanimanje za književnost. Mladi se namreč preizkušajo v izdelavi kratkih filmov po izbranih literarnih predlogah.
Spoznali bomo dijaški filmski ekipi, katerih filma sta bila lani nagrajena v kategoriji 1. in 2. letnikov.
Prvo mesto je osvojil film SKOK dijakov 1. letnika Gimnazije Celje – center. Po literarni predlogi Nataše Konc Lorenzutti z naslovom GREMO MI V TRI KRASNE ga je režirala dijakinja Nuša Bohak.
Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli dijaki 2. letnika Ekonomske šole Novo mesto za film Zadnje sporočilo. Film je nastal po literarni predlogi Mateje Gomboc z naslovom BALADA O DREVESU, režirala ga je dijakinja Anja Tomanič.
Oba filma gledalca posredno ali neposredno seznanita s čedalje bolj razširjeno problematiko samomora in tesnobe med mladimi.
V prvem delu spremljamo filmsko ustvarjanje dijakov – priprave, delo z mentorji, snemanje, montažo. V drugem delu pa mladi režiserki predstavita filma avtoricama literarnih predlog Nataši Konc Lorenzutti in Mateji Gomboc.

Scenarij in režija: Maja Pavlin.

Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj.
Režija: Urška Žnidaršič