Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Lučka je namenjena najmlajšim, torej predšolskim otrokom in otrokom iz nižjih razredov osnovne šole. Sestavljena je iz več sklopov, in sicer iz uvodnega pogovora med voditeljico in lutko, delavnice za otroke, prispevkov o obravnavani tematiki in risank. Priprava oddaje poteka v sodelovanju z dvojezičnimi osnovnimi šolami in vrtci v Prekmurju.
A Pitypang című gyermekműsor a legkisebbeknek, tehát az óvodásoknak és az alsó tagozatos általános iskolásoknak szól. Az adás a szórakoztató jellegen kívül oktató jellegű is, hiszen egy-egy adott témával foglalkozik, amelyről a gyerekek a műsorvezetővel és Makk Palkóval beszélgetnek, a stúdión kívül pedig »élőben« is sok mindent tapasztalnak és kipróbálhatnak.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja.
Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”.
Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

Najštevilnejša bitja na planetu so drevesa. Ta trenutek jih raste kar tri bilijone – to je približno 400 dreves na vsakega človeka. Večina teh bitij raste v gozdu, kjer so razvila neverjetne sposobnosti. Lahko se branijo pred sovražniki, komunicirajo med sabo, izmenjujejo hranila, lahko se povežejo v mikorizno mrežo, morda lahko celo mislijo in čutijo.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Umetnost igre je oddaja o gledališki umetnosti na Slovenskem, tudi o uspešnih gostovanjih naših gledališč na tujem. Živo vpeta v aktualno dogajanje in tematsko opredeljena do posameznih pojavov v gledališki praksi.
Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak

Mediacija je miren način reševanja sporov, ko sprte strani za pomoč zaprosijo tretjo, nevtralno osebo dosežejo dogovor. Sodna praksa kaže, da lahko družinski spori trajajo tudi 30 in več let. O smiselnosti kompromisov skupaj z mediatorko na Višjem in Okrožnem sodišču v Ljubljani in podpredsednico Društva mediatorjev Slovenije ter upokojeno višjo sodnico, mag. Gordano Ristin. Z njo klepeta Karin Sabadin.

Vabimo vas v arhitekturni biser v osrčju Bohinja, ki oživlja tradicijo in dediščino nekdanje lovske vile. Zgledno sodelovanje med arhitekti in naročnikom je vili, od katere so ostale le ruševine, vdahnilo novo življenje, ki se z veliko spoštovanja naslanja na bogato zgodovino objekta in stavbarsko dediščino območja. Veličastna vila je tako v interjerju kot tudi eksterijerju prava poezija lesa, zato vas vabim, da ji prisluhnemo.

Če smo še do nedavnega hiše zidali več let, pri nekaterih se je gradnja zavlekla tudi v desetletje, pa današnje tehnologije omogočajo veliko hitrejšo postavitev naših domov. Sploh pri inovativni leseni gradnji s križno lepljenimi ploščami lahko objekt stoji v nekaj mesecih, po treh ali štirih je marsikdo že vseljen. V Kranjski Gori, v naselju Podbreg ob reki Pišnici, sta na primer v pičlih 60 dneh stali konstrukcija in streha treh večstanovanjskih enot, ki jih krasi odlična arhitekturna zasnova. Navzven se stapljajo z vaškim okoljem, znotraj pa nas pozdravlja les.

Pri izbiri vrtov v naših oddajah dajemo prednost tistim, ki so nastali ob strokovni pomoči, po načrtu krajinskih arhitektov ali oblikovalcev vrtov. Seveda pa se razveselimo tudi takrat, kadar nas povabijo na vrt kakega ljubiteljskega vrtoljubca. Takšni vrtovi imajo izrazit osebni pečat. To velja tudi za vrt, ki smo ga obiskali v Ribnici.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino.

V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Madara Miltoviča je ena izmed zmagovalk latvijskega podjetniškega tekmovanja Laukiem būt. Ustvarjalka usnjenih čevljev je navdih za prve izdelke našla v svojem konjičku, lokostrelstvu, kmalu zatem pa je opustila poklic profesorice in se podala na samostojno podjetniško pot. Latvijo letno zapusti 30.000 mladih ljudi.

V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.

Marianne in Connell sta spet par. Potem ko jo je brat udaril, sta se s Connellom odselila v Dublin. Marianne med praznovanjem svojega rojstnega dne prejme sporočilo od mame, da se mora izseliti iz stanovanja. Connella so sprejeli na podiplomski študij v New Yorku. Connell omahuje, saj se je še Dublina težko navadil. Poleg tega bi to pomenilo ločitev od Marianne.

NORMAL PEOPLE / koprodukcija / 2020
Scenarij: Alice Birch, Mark O'Rowe, Sally Rooney
Režija: Lenny Abrahamson, Hettie Macdonald
V glavnih vlogah: Daisy Edgar-Jones, Paul Mescal, Sarah Greene, Desmond Eastwood, Aislin McGuckin, Frank Blake, India Mullen, Eliot Salt

Dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta.

Leta 1942 je bilo okrog trideset „rasno ustreznih“ slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno ustrezni nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska, po dekretu idejnega vodje, ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu.
Film pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja resnice o svojem poreklu, sprejemanju te resnice ter iskanju pomiritve. Skozi njihove portrete film opozarja na podobne grozote, ki se v tem zgodovinskem trenutku, ob našem nemočnem opazovanju, dogajajo v Ukrajini.