V prvi oddaji tridelnega niza, posneti že na začetku serije Spomini pred več leti, smo poslušali pripoved akademikinje prof. dr. Alenke Šelih, roj. Rosina in njenega brata, prof. dr. Andreja Rosine o življenju v Mariboru pred drugo svetovno vojno in obdobju v Metliki med drugo svetovno vojno ter spomine na vidni osebnosti naše preteklosti, njunega deda, odvetnika dr. Franja Rosine in njunega očeta, odvetnika dr. Igorja Rosine. V dveh novih premiernih oddajah Spominov pa bomo prisluhnili najprej pripovedi Andreja Rosine in potem še Alenke Šelih o burnem povojnem času v Mariboru, na mariborski Prvi gimnaziji in na Klasični gimnaziji, potem pa bomo sledili njunim študijskim letom in njuni poklicni, strokovni in znanstveni poti. Skozi osebni pripovedi, pospremljeni z več sto fotografijami, se bo razgrnila freska preteklih sedemdesetih let našega časa.

Bruno, Leon in Zoki so ljubljanski mladeniči, ki ves svoj prosti čas preživljajo v klepanju rim in risanju grafitov.
Bruno je honorarno zaposlen kot maser, med strankami je zelo priljubljen. Na zabavi spozna Nino, mlado študentko, v katero se zaljubi. Ljubezen postane obojestranska do trenutka, ko Nina zaloti Bruna s svojo mamo Kristino. Da bi Nini dokazal svojo ljubezen, mora Bruno pozabiti kdo je in od kod prihaja,
ter z njemu lastno kreativnostjo odkriti nov glasbeni svet.

Utrip ljubezni je zgodba o ljubezni in odraščanju, prikazana skozi prizmo današnjega časa.

Skladbe Andreja Šifrerja so večinoma že »ponarodele«. Poznajo in prepevajo jih vsi: prijatelji, staro in mlado, kar ni umanjkalo tudi tokrat. Na tokratnem koncertu pa je Andrej predstavil nekaj novih pesmi s CD-ja Srce in razum. Prijatelji: Tina Marinšek, Klemen Bunderla, Modrijani, Boštjan Nipič-Nipke, Mojca Hudovernik, Miha Šalehar ter s prav posrečeno izvedbo Zoboblusa Eugene«Hideaway« Bridges pa so na živahnem večeru vsak na svoj način nekaj dodali tako pri prvih kot drugih.

Življenje sodobne generacije lovcev iz inuitske skupnosti vzhodne Grenlandije, ki je najbrž zadnja v njihovi 4000-letni zgodovini.

V ospredju sta Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z lastnim ulovom. Zaradi globalizacije lahko tam, kjer so njuni predniki lovili plen s kajakom in harpuno, uporabljata izključno puško in gliser. V zadnjem stoletju se je namreč življenje skupnosti obrnilo na glavo. V tem času se je nekaj generacij vzhodno grenlandskih Inuitov soočilo s korenitimi spremembami, za katere je zahodna civilizacija potrebovala štiri tisoč let. Od življenja v popolni izolaciji do integracije v svetovno globalno vas. Sodobni tehnološki trendi kot so satelitska televizija, internet, hitra prehrana in modne smernice imajo tako kot kjerkoli drugje po svetu viden vpliv tudi na življenje v vzhodni Grenlandiji. Svet Inuitov se tako spreminja s svetlobno hitrostjo. Pri vsem tem ima globalizacija še toliko večji pomen, predvsem, ker se je življenje Inuitov poslabšalo leta 2009, ko je EU prepovedala kakršnokoli trgovanje z izdelki iz tjulnjev.
Neusmiljena narava vzhodne Grenlandije je sooblikovala eno izmed najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu, kulturo Ammassalik. Čeprav sodobno potrošniško udobje postaja del vsakdana v Ammassaliku, narava še vedno vlada in določa življenjske pogoje. Sodobni lovec ima za lov na voljo vso sodobno opremo, a če ne upošteva tradicije in ne razume narave, na koncu dneva pride domov praznih rok.
Film je na začetku posvečen Eli Breceljnik, hčerki pokojnega režiserja, scenarista in producenta Jureta Breceljnika, ki se mu ekipa na koncu filma tudi ljubeče pokloni ob njegovem zadnjem filmskem delu v nizu dolgoletnega umetniškega ustvarjanja.
Režiserja: Jure Breceljnik & Rožle Bregar

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Britanska režiserka Victoria Mapplebeck, prejemnica nagrade BAFTA, je pri 38 letih ugotovila, da je noseča, samska in brez ficka. Zaradi materinstva je pustila delo televizijske režiserke in začela s pametnim telefonom snemati odraščanje svojega sina Jima. V 20 letih je nastalo na stotine ur posnetkov, na katerih je ujela vse mejnike v njegovem življenju ter tudi povsem običajen vsakdan njune enostarševske družine: rojstne dneve, praznike, počitnice … Film prikazuje tudi težke in boleče trenutke, ko Victoria izve za diagnozo raka in Jim doživi razočaranje ob prvem srečanju z očetom. Iskren in zabaven film brez olepševanja prikazuje veselje in tegobe materinstva ter odraščanja.

MOTHERBOARD / Velika Britanija / 2024 / Režija: Victoria Mapplebeck

Najštevilnejša bitja na planetu so drevesa. Ta trenutek jih raste kar tri bilijone – to je približno 400 dreves na vsakega človeka. Večina teh bitij raste v gozdu, kjer so razvila neverjetne sposobnosti. Lahko se branijo pred sovražniki, komunicirajo med sabo, izmenjujejo hranila, lahko se povežejo v mikorizno mrežo, morda lahko celo mislijo in čutijo.