Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lojze Čop iz Podkuma predstavlja 3. generacijo gostincev v družini. Pri 24. letih je postal najmlajši kuharski mojster z diplomo v Sloveniji, bil je član mladinske kuharske reprezentance, njegove specialitete s poudarkom na lokalni sezonski hrani so okušali številni domači in tuji pomembneži. Mladi podjetnik se s pomočjo mame Marije, prokuristke podjetja, in ekipe 7 redno zaposlenih sodelavcev, ukvarja tudi s cateringom za do 1200 povabljencev, ki jim prinaša največ prihodkov. Njihovi sta še dve trgovini, pogodbeni pošti, ponudbo pa bodo širili tudi s turizmom na kmetiji.
Temelje družinskega podjetja Valher je leta 1971 s proizvodnjo kotlov za centralno ogrevanje postavil Franc Valher, njegovo tradicijo od začetka devetdesetih let nadaljuje sin Tomaž. Z lastnim razvojnim kadrom in inovativnim razmišljanjem je pred enajstimi leti začel z razvijati in izdelovati specialne kotle na pelete, kombinirane kotle na trda kuriva in pelete, v zadnjem času pa tudi uplinjevalne kotle na polena. Podjetje ima danes 18 zaposlenih, proizvodni prostori obsegajo 2500 m2. Izdelke uspešno prodajajo na slovenskem trgu, krepijo pa tudi svojo vlogo v tujini, zlasti v Avstriji, Nemčiji Španiji in Romuniji.
Temelje družinskega podjetja Valher je leta 1971 s proizvodnjo kotlov za centralno ogrevanje postavil Franc Valher, njegovo tradicijo od začetka devetdesetih let nadaljuje sin Tomaž. Z lastnim razvojnim kadrom in inovativnim razmišljanjem je pred enajstimi leti začel z razvijati in izdelovati specialne kotle na pelete, kombinirane kotle na trda kuriva in pelete, v zadnjem času pa tudi uplinjevalne kotle na polena. Podjetje ima danes 18 zaposlenih, proizvodni prostori obsegajo 2500 m2. Izdelke uspešno prodajajo na slovenskem trgu, krepijo pa tudi svojo vlogo v tujini, zlasti v Avstriji, Nemčiji Španiji in Romuniji.
Novomeško podjetje Roletarstvo Medle je v 40 letih iz obrtne delavnice zraslo med vodilne v regiji z več kot 100 zaposlenimi in 16 milijoni prihodkov v lanskem letu. Stalno vlagajo v razvoj novih izdelkov in tehnologije, za strojno opremo letno namenijo preko milijon evrov. 60 odstotkov izdelkov prodajo na tujih trgih, največ v Avstrijo, Nemčijo, v države nekdanje Jugoslavije, na Kosovo in v Izrael. Ker so trenutne proizvodne površine postale premajhne, bodo kmalu začeli graditi novo, 11.000 m2 veliko proizvodno-poslovno stavbo.
Zgodba gumbarskega podjetja Dolejši sega v leta po prvi svetovni vojni, danes ga v tretji generaciji vodita sestri Nataša in Saša. Majhna, a zelo zagnana ekipa v Podlogu pri Šempetru vsak mesec izdela okrog 200 tisoč gumbov. Najdemo jih tako na butičnih serijah oblačil, kot na oblačilih večjih tekstilnih podjetij doma in v tujini. Sestri sta ob snovanju novih kolekcij gumbov našli izziv tudi v razvoju novih izdelkov – magnetov, medalj in modnega nakita, ki ga tržita pod lastno blagovno znamko.
Peter Slatnar, ki je obrt kovinostrugarstva prevzel od očeta, je danes vodilni inovator opreme v smučarskih skokih. Njegovo opremo v svetovnem pokalu uporablja kar 90 odstotkov tekmovalcev. Poleg slovenskih orlov na njegovih smučeh skače tudi Japonka Sara Takanashi, s čimer se mu je odprla pot tudi na japonski trg v segmentu rekreativnih smučarjev, za katere je osnoval smuči za alpsko smučanje. 10 zaposlenih je v letu 2016 promet skoraj potrojilo, poti pa se jim še kar odpirajo.
Ko je Zdenka Pečnik Kočevar leta 2004 iskala idejo, kako razširiti 35-letno tradicijo družinskega podjetja na področju strojegradnje, je tržno nišo našla v proizvodnji ograj in ograjnih vrat. Začela je s povsem novo dejavnostjo, ki je v celoti zaživela z ustanovitvijo podjetja Ograje Kočevar leta 2010. Preboldsko podjetje danes zaposluje 29 ljudi, prihodki jim iz leta v leto rastejo. Vse, od načrtovanja do izvedbe in montaže, je plod lastnega znanja in razvoja in to je njihova največja konkurenčna prednost. Izdelke in storitve uspešno prodajajo na slovenskem trgu, krepijo pa tudi svojo vlogo v tujini, predvsem v Avstriji, kjer so leta 2012 odprli podjetje in pravkar vzpostavili tudi lastno prodajno proizvodno enoto.
Marjan Lovšin je v 19 letih samostojne podjetniške poti postal pojem odličnega cvetličarstva pri nas. S cvetjem dekorira velike protokolarne dogodke, tudi v tujini, oskrbuje 20 hotelov in številna druga podjetja. Bogato cvetličarsko znanje prenaša na svoje sodelavce – 5 redno zaposlenih in 3 pogodbene. Ponudbo svoje cvetličarne, ki slovi po izvirnih, drugačnih rešitvah, stalno širi in dopolnjuje, tudi s prodajno galerijo vaz.
Marjan Lovšin je v 19 letih samostojne podjetniške poti postal pojem odličnega cvetličarstva pri nas. S cvetjem dekorira velike protokolarne dogodke, tudi v tujini, oskrbuje 20 hotelov in številna druga podjetja. Bogato cvetličarsko znanje prenaša na svoje sodelavce – 5 redno zaposlenih in 3 pogodbene. Ponudbo svoje cvetličarne, ki slovi po izvirnih, drugačnih rešitvah, stalno širi in dopolnjuje, tudi s prodajno galerijo vaz.
Največji adut založbe Beletrina je inovativnost in jasna programska naravnanost. Poleg izdajanja knjig, povprečno jih letno izdajo 40, organizirajo mednarodno odmevna festivala Dnevi poezije in vina ter Fabula, razvili pa so tudi edino slovensko platformo za izposojo in prodajo elektronskih knjig Biblos. 11 zaposlenih in 15 zunanjih sodelavcev skrbi tudi za tuje trge – pravice prodajajo v nemški in angleški govorni prostor, na Hrvaško in države srednje Evrope.
Mario Kurtović zgodbo svojega Kmetijskega gospodarstva Panorganic piše od leta 2011. Začeli so s pridelavo slovenskega česna, nadaljevali z goji jagodami, ameriškimi borovnicami in fižolom. Pred dvema letoma so z inovativnim načinom vzgoje in prodaje tako imenovane žive solate in živih zelišč prodrli v večje trgovske sisteme doma in v tujini. Živo zelenjavo gojijo vse leto, dnevno pridelajo več kot 8 tisoč kosov. 12 redno zaposlenih in do 60 sezonskih delavcev je lani ustvarilo 2,3 milijona evrov prihodka, ves dobiček bodo investirali v dodatne nasade borovnic, širitev rastlinjaka v Ljutomeru in gradnjo novega v avstrijskem Cmurku.
Tomaž Močnik je samostojno podjetniško pot izdelovalca orgel začel leta 1998, potem ko je znanje več let nabiral v Škofijski orglarski delavnici v Mariboru. Danes so njegove orgle cenjene tako doma kot v tujini, predvsem v Skandinaviji, od koder imajo v zadnjih letih največ naročil. Izdelujejo različne vrste orgel - od hišnih in orgel za glasbene šole, do velikih koncertnih inštrumentov. Največje Močnikove orgle stojijo v Plečnikovi cerkvi v Šiški ter v cerkvah v Velesovem in Naklem, najdražje, stale so več kot 300 tisoč evrov, pa v švedskem mestu Höör.
Kamp Koren, najstarejši kamp na Kobariškem in Tolminskem, je prvi in še vedno edini slovenski kamp, ki se ponaša z Eko marjetico - evropskim certifikatom za sonaravni ekološki turizem. Vse v kampu je urejeno z mislijo na varovanje naravnih virov, gostje, kar tretjina se jih vsako leto vrača, pa cenijo tudi stalno dodatno ponudbo, kot so plezalna stena, adrenalinski park, zeliščni vrt, savna … Kamp je odprt vse leto, na 5 hektarih zemljišča je prostora za 300 gostov, 36 pa jih lahko prespi v 6 ekoloških brunaricah, ki so jih, tudi s pomočjo podjetniškega sklada, zgradili pred 8 leti.
Z vztrajnim delom in znanjem so Sirkovi ustvarili blagovno znamko Bjana, ki se postavlja ob bok najboljšim svetovnim pridelovalcem penin. Na najprestižnejšem vinskem tekmovanju v Londonu so njihove penine lani že drugič zapored osvojile naslov regionalnega prvaka. V najstarejši kleti v Brdih danes zorijo v 180 tisoč steklenicah štiri 4 vrste penin; vse so pridelane po klasični metodi. V tujino jih izvozijo 35 odstotkov, največ v Italijo. V začetku letošnjega leta načrtujejo tudi prve prodaje na azijskem trgu.
Zadruga sivkarjev Krasa združuje 5 podjetij, ki se ukvarjajo izključno z naravno pridelavo in predelavo sivke. Skupaj imajo zasajenih okrog 40 tisoč grmov kraljice dišavnic, iz njenih esenc izdelujejo več kot 60 izdelkov – od kozmetičnih do kulinaričnih. Gonilni sili zadruge sta Tanja Arandjelović iz podjetja Ekotera, kjer sivko gojijo od leta 2008 in Stojan Korošec, ki je v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji tržno nišo našel v proizvodnji bio sivkinih čistil in sveč.
Saloni pohištva Prevc in njihov solastnik ter direktor Božidar Prevc stremijo k podpori slovenskih proizvajalcev, prodajajo pa tudi pohištvo svetovno znanih proizvajalcev. Sodelujejo s kooperanti, največ z Alplesom, ki je tudi lastniško udeležen v podjetju. Njihov letni prihodek dosega skoraj 2 milijona evrov, h čemur pa zagotovo pripomore tudi tretji lastnik družinskega podjetja, smučarski skakalec Peter Prevc.
Prof. dr. Janoš Butinar se je na samostojno podjetniško pot podal pred 10 leti. Danes je njegova Bolnica za živali v Postojni ena izmed redkih tovrstnih ustanov v Evropi, ki se ukvarja tudi s celovitim diagnosticiranjem in zdravljenjem rakavih bolezni pri živalih; kar 70 odstotkov njihovih pacientov – največ je mačk in psov – ima tumorske bolezni. Več kot polovica strank prihaja iz Italije, sledijo Hrvati, Slovenci, Poljaki, Bolgari in celo Grki. Uspešni so zaradi stalnega vlaganja v specialistično izpopolnjevanje in najsodobnejšo opremo.
Podjetje RCM iz Prevalj za potrebe prevoznikov in naročnikov ureja dokumente ob vstopu tovora, tako v državo kot v EU. Letno ustvarijo 7 milijonov evrov prometa v 4 slovenskih poslovalnicah, njihovi naročniki pa so tako slovenska podjetja kot podjetja iz Nemčije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Slovaške. Ivan Sušnik posle počasi predaja sinu, ki že razmišlja o širitvi na trge nekdanje Jugoslavije.
Vrtnar in cvetličar Miroslav Kurbus iz Melov pri Radencih je svoj prvi rastlinjak zgradil pred 38 leti na domačem dvorišču. Danes njegovo družinsko podjetje premore 8 tisoč m2 pokritih površin in zaposluje 19 ljudi. Na leto sami vzgojijo več kot 300 tisoč sadik okrasnih rastlin, dišavnic, zelišč in zelenjave – tudi ekološkega izvora, ponujajo pa še celovito aranžerskih storitev, rezano cvetje, sobne lončnice in grmovnice. Znani so tudi po svojevrstnih razstavah – nazadnje so v svojih rastlinjakih razstavili 150 različnih sort orhidej in 500 živih tropskih metuljev.
Ptujsko podjetje Tenzor že 23 let razvija, načrtuje in vgrajuje celovite sisteme tehničnega varovanja v najrazličnejših segmentih od trgovine, industrije, prometa do turističnih objektov. Zaposluje 49 ljudi, v hčerinskih podjetjih v Albaniji, Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem še skoraj enkrat toliko. Vodenje dvodružinskega podjetja so pred osmimi leti uspešno prenesli na zunanjega direktorja, kar je bil svojevrstni izziv. Lastni razvojni in projektantski oddelek in celovita storitev znotraj podjetja je njihova največja konkurenčna prednost.
Neveljaven email naslov