Jan Marinac je že od leta 2011 predsednik Hrvaške zadruge mladih kmetov, prav tako je lastnik dveh kmetijskih podjetij. Študiral je ekonomijo, trenutno pa se ukvarja z doktorskim študijem, kjer proučuje vpliv gnojil na različne posevke v okviru Fakultete za kmetijstvo v Zagrebu. Gnojila so tudi del njegovega posla.
Od vstopa v EU in skupne evropske kmetijske politike naprej mora biti kmet tudi dober menedžer, je prepričan. "Vsi sodobni kmetje se ubadamo tudi s trženjem, z nabavo, prodajo in vsemi gospodarskimi segmenti. Postali smo novi kmetje."
Pravi, da se vse več mladih, ki prihajajo iz drugih študijskih smeri, kot sta ekonomija ali krajinska arhitektura, odloča, da postanejo kmetje.
Zanimiva je zgodba uspešnega hrvaškega športnika, ki je začel pridelovati
jagodičevje. Matija Cetinić Franko je bil veslač, s kvalifikacijami za olimpijske igre. S še 10 somišljeniki je ustvaril zadrugo Berry Organica. Prepričan je, da sta si kmetijstvo in šport v marsičem podobna: "Filozofija uspeha je podobna: delo, disciplina, predanost, potrpljenje. Podjetje je kot živo bitje, ki za rast potrebuje čas, učiš pa se na napakah."
Leta 2017 je bil razglašen za najbolj inovativnega mladega hrvaškega kmeta. "Inovativno, sodobno kmetijstvo ne sme temeljiti samo na starem vedenju. Starejši so seveda pomembni zaradi izkušenj, mladi se lahko učimo od njih, ampak svet stoji na mladih. Bolj moramo sodelovati, imeti skupne cilje, da lahko črpamo evropska sredstva."
Predsedniku mladih hrvaških kmetov proizvodnja hrane, predvsem zelenjave, predstavlja velik del posla. V mestu Križ nedaleč od Zagreba je poslovne interese združil z mlado inženirko agronomije. Posestvo podjetja Veggie leži v občini Križ. Tam gojijo zelenjavo, obrat pa vodi sodelavka Ines. "Plastični rastlinjaki zavzemajo 720 kvadratnih metrov, v šestih sklopih. Tu pridelujemo in predelujemo domače vrtnine ter jih razvažamo po Zagrebu in okolici, tako naši odjemalci dobijo svežo zelenjavo pred vrata. Vrtnine so sezonske – pozimi špinača, blitva, solata, redkvica, čebula, česen …" razloži.
Jan priznava, da so se z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo pojavile nove priložnosti za mlade.
"Unija podpira razvoj poljedelstva, daje zagonska sredstva. Še lažje bi bilo, če ne bi bilo tako zapleteno črpati teh sredstev." Prav tako je prepričan, da je kmetijstvo dobra odskočna deska za mlade, saj razvoj poteka ves čas, možnosti za uspeh pa so velike. Matija doda, da morajo mladi le vztrajati. "Mladi se ne smete pustiti odgnati, sicer ne boste prišli daleč. V slogi je moč. Razlike naj bodo prednosti. Naša zadruga verjame predvsem v to, da so razlike med nami naša prednost."
Tako Matija kot Jan dobro poznata skupno evropsko kmetijsko politiko, do katere pa sta kritična. Jan je mnenja, da evropska ustanova ukrepa prepočasi in nima dovolj stika z mladimi. "Redko dovolijo, da bi mladi sooblikovali politiko. Saj nočemo odločati čisto sami, poslušamo nasvete starejših, izkušenejših, vseeno pa bi lahko vplivali tudi mi." Podobno meni tudi Jan: "Ni idealna, ker v isti koš mečejo 28 držav članic, kar pa je velika težava. Imam to čast, da lahko sodelujem v nekaj odborih komisije, a me neradi poslušajo. Ne moremo primerjati Hrvaške z Italijo. Ali tistih, ki so v skupni kmetijski politiki že dolgo in tistih, ki so prišli pozneje. Prvi znajo črpati sredstva in se prijavljajo na razpise. Nekatere države so v razvoju kmetijstva 70 let pred drugimi. Razlikujemo se tudi po tehnoloških potrebah, zato nismo primerljivi."
Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 25. aprila, ob 12.45 na TV SLO 1.
