Martina Veršnik je mlada prevzemnica ekološke kmetije Olea v Izoli, kjer skrbijo za več kot 1000 dreves oljk, češenj in fig. Končala je študij androgogike, trenutno pa pripravlja doktorat na Biotehniški fakulteti.

V svojem poklicu uživa, prepričana pa je, da se mladi zanj ne odločajo, ker je bil dolgo stigmatiziran, zaničevan. Kljub fizičnemu naporu, ki ga prinese delo na kmetiji, ji ob koncu dneva zadovoljstvo prinaša misel, da je opravila nekaj dobrega zase, za naravo in druge ljudi. Svoje delo opisuje kot zelo umirjeno, sproščeno, hkrati pa tudi kot zelo kreativno, saj jo delo z nasadom oljk navdaja z navdihom in omogoča razvoj novih prehrambenih ali storitvenih izdelkov. Priznava, da prevzem kmetije ni lahek zalogaj, a je vesela, da sta ji starša kmetijo zaupala tako kmalu. Pravi, da se z njenim prevzemom kmetije ni dosti spremenilo, še vedno namreč celotna družina sodeluje na enak način.

Zakaj se mladi ne odločajo za poklic kmeta?
"Ostaja stigmatizacija poklica, veliko bi morali narediti tudi na prepričanjih, druga stvar je tudi to, da EU dejansko ne naredi veliko, so nekatere subvencije, denarna sredstva, ampak tukaj ni samo denar, jaz bi raje videla, da je podpora tudi v smislu prepoznavanja razvojnih projektov, ki so vredni podpore, da lokalne in nacionalne oblasti odpirajo poti za lažje ustvarjanje prihodkov."

Namesto subvencij bi si bolj želela, da bi bile podjetniške pobude mladih, ki nam pridelujejo hrano, bolj prepoznane in bolj podprte iz strani pristojnih institucij.

Only a few steps away from a PhD at a Biotechnical faculty, finished a study of andragogy and a care for a thousand of olive trees - this is the story of a young farmer Martina Veršnik from Izola.