Družina Mlečnik se z vinogradništvom in kletarjenjem ukvarja že več generacij. Glava družine je za zdaj še oče Valter. Čeprav še ni uradno, bo ekološko vinogradniško kmetijo kmalu prevzel sin Klemen, ki prisega na tradicijo. Po besedah očeta ima sin že zadnjo besedo, ko pride do dela v kleti.

“Včasih se krešejo mnenja med generacijami, potem pa počasi pridemo do nekih skupnih kompromisov in gre,” pravi Klemen. Da prehod med generacijami ni nujno zahteven, pritrdi tudi oče: “Sem zagovornik skupnega dela, saj je tako vse bolj umirjeno. Sam sem bil vajen dosti delati sam, danes pa si to težko predstavljam. Ne glede na to, ali smo pred pretokom vina ali širjenjem vinograda, Klemen mora obvezno biti zraven. Stvari se lotiva skupaj, a na koncu je tako, kot reče Klemen.”

Pridelava grozdja na kmetiji poteka izključno z uporabo naravnih zaščitnih sredstev. Trte so gosto posajene, vzgoja dopušča minimalno obremenitev, vinogradi so zatravljeni in vse sloni na obilici ročnega dela. Klemen preizkuša tudi nove ideje.

“Najbolj posebna vrsta, ki jo imamo posajeno, je rebula. Namenoma je posajena na 30 centimetrov. Ideja je namreč, da bi vsaka trta imela samo eno rodno mesto,” razloži.

Vsi ukrepi v vinogradu so usmerjeni v kar najmanjšo obremenitev trt, revitalizacijo tal, večanje naravne odpornosti trt, umirjanje vegetacije, uporabo naravnih gnojil.

“Prevzemam filozofijo svojih prednikov, vse prevečkrat smo namreč že videli posledice konvencionalnega kmetijstva. Mislim, da si postavljen ob zid, ker vidiš, kako lahko vplivaš na naravo, rastline, trte. To se odraža tudi v vinu oziroma hrani, kar pa vpliva na človeka. Mislim, da smo zadolženi, da delamo ekološko, da delamo dobro hrano.”

Pri ekološkem načinu pridelave v vinogradih, kot tudi na vrtu ali njivi, pa je veliko ročnega dela, kar se pokaže v ceni pridelka. “Mislim, da bi morali spremeniti mentaliteto ljudi, da začnejo spoštovati hrano pridelano doma, v Sloveniji, predvsem pa ekološko. Taka hrana ni nikoli poceni. Ali jo plačaš direktno kmetu ali pa plačaš z zdravjem,” doda Klemen.

Na kmetiji se usmerjajo predvsem v pridelavo vina lokalnih sort: furlanski tokaj, rebula in malvazija. Pošiljajo ga tudi na Japonsko in v Korejo. “Ti vzhodnoazijski trgi so se zelo dobro prijeli. Macerirana bela vina se enostavno zelo dobro spajajo z njihovimi okusi. Z japonsko sodelujemo že skoraj 15 let, korejski trg se je odprl pred nekaj leti,” razloži Klemen.

Načrte za prihodnost oče in sin še vedno kujeta skupaj. Valter je dober odnos s sinom vzpostavil že leta nazaj, v neštetih pogovorih v vinogradu. Podaljšana maceracija belih vin, ki ima na Mlečnikovi kmetiji zelo dolgo tradicijo, in oranžna vina, ki so že nekaj časa zelo priljubljena, so Klemnovi načrti tudi v prihodnje.

Klemnovo zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 14. marca, ob 12.45 na RTV SLO 1.