V gozdnatem predelu Gornje Avstrije so morali v zadnjih petih letih zaradi lubadarja izkrčiti kar 20 tisoč hektarjev gozda. Idejna vodja vnovičnega pogozdovanja je mlada prevzemnica kmetije Viktoria Hutter.

Gozdovi so veliko naravno bogastvo, a žal jim vremenske spremembe in s tem povezani pojavi ne prizanašajo. Ta zapleten ekosistem daje zavetje številnim rastlinam, živalim, mikroorganizmom, ščiti tla pred erozijo, zadržuje padavinsko vodo, vpliva na kakovost zraka, ki ga dihamo, poleg tega pa številnim ljudem zagotavlja zaslužek.

Ljubezni do tega naravnega bisera se je od starih staršev navzela tudi mlada prevzemnica kmetije Viktoria Hutter iz sosednje Avstrije. Od svojega dedka je med drugim podedovala 45 hektarjev gozda.

“Gozd me že od nekdaj zanima, najprej sem tja hodila s starimi starši. Nabirali smo gobe in kurili taborni ogenj. Ko sem odraščala, so me večkrat vzeli s seboj in smela sem žagati, zato sem tudi šla v ustrezno šolo. Pozneje smo z gozdarskim moštvom tekmovali v žaganju. Po končani šoli sem bila tudi gozdna kraljica.” Strast do gozda se je z leti krepila, zato se je odločila za študij gozdarstva na Dunaju.

“Sem iz generacije, ki ne poudarja delitve vlog. Imam veliko prijateljic, ki vodijo kmetijo, tako kot jaz delajo v gozdu in imajo gozdarsko izobrazbo. Prednost je delo z velikimi stroji, to nas veseli. Ne ukvarjamo se s tem, kaj je značilen moški ali ženski poklic, kar rad delaš, to delaš dobro,” še doda.

Zadnjih pet let je bilo v Gornji Avstriji zelo sušnih, drevesa niso imela dovolj vode, zaradi česar je začelo naraščati število škodljivcev v gozdu. Smreka se sicer s smolo lahko ubrani manjšega števila lubadarjev, a ko se drevo bori s pomanjkanjem vode in ga napade več deset lubadarjev, mu ni pomoči. “Drevesna smola je naravna zaščita pred lubadarji. Če je manj smole, lažje zavrtajo v les in se razvijajo. V enem letu se razvije več rodov lubadarjev in tako populacija bliskovito narašča,” pove Viktoria, ki je zaradi napada lubadarja tudi sama morala podreti 8 hektarjev gozda.

Ker lubadar vse bolj ogroža okoliški gozd, je maja lani povezala lokalne podjetnike in lastnike gozdov v projekt sajenja mladih dreves. Skupaj pripravljajao delovne akcije, do zdaj pa so zasadili okoli 4000 drevesc.

“Velikansko škodo smo imeli, lastniki gozdov pa sami ne bodo zmogli znova pogozditi teh območij. V Spodnji Avstriji je lubadar poškodoval 20 000 hektarjev gozda, ta velika območja potrebujejo podporo, ki jim jo lahko zagotovimo,” pove Viktoria. Projektu se pridružujejo tudi lokalna podjetja, ki v pogozdovanju poleg skrbi za skupno prihodnost vidijo tudi izkušnjo, ki poveže njihove zaposlene.

“Ko 30 delavcev dela po osem ur, to znese 240 delovnih ur. Podarimo jih za gozd, za naravo. Sodelavci pa radi priskočijo na pomoč, saj vse leto sedijo za računalnikom v pisarni ali pa delajo v tovarni za strojem. Všeč jim je, da lahko en dan v letu delajo kaj drugega. Je čudovita izkušnja, hkrati pa tudi utrjuje tim,” pove lastnik podjetja, ki se je pridružilo akciji.

Za projekt zasajanja gozdnih dreves je Viktoria prejela 3. nagrado za najbolj inovativen projekt mladih kmetov v Avstriji v letu 2020. Njihov cilj je do leta 2030 posaditi milijon sadik gozdnih dreves. “To pomeni 40 akcij na leto in potrudili se bomo, da nam bo uspelo. Prvi akcijski dan je bil pred enim letom, jeseni smo hoteli nadaljevati, vendar smo prekinili zaradi epidemije in preložili na letos.” Drevesca, ki jih sadijo, bodo morala rasti od 80 do 100 let, da bodo zrela za sečnjo.

Tudi na naših tleh se mladi ukvarjajo s pogozdovanjem. Tako mladi kmet Miha v zimskih mesecih pomlajuje del gozda, ki ga je leta 2014 prizadel žled, nato pa še lubadar. V majhne luknje mešano sadi bukve in smreke, saj so tudi okoliški gozdovi mešani. "Sadim na kvadratni meter in pol, trenutno pa moram zasaditi še okoli 2000 dreves. Poleg tega tudi v drugih gozdovih po potrebi skrbim za pomladitev in pa sečnjo oziroma končni posek gozda," pravi Miha Kobal, ki na Šentviški planoti razvija svoj projekt pridelave česna, čebule in krompirja.

Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 16. maja, ob 12.45 na TV SLO 1.