Mlada Martina je prevzemnica rastlinjakov, ki jih ima njena družina v kraju Guastalle v italijanski pokrajini Emilija - Romanja. S pridelavo zelenjave se je srečala že kot majhna deklica, njeno življenje pa se je vedno vrtelo okoli sadik in drobnih semen, zato ne preseneča, da je svojo karierno pot našla prav v kmetijstvu.
“Zame to ni delo, ampak strast. Ne živim tukaj, a ko se zbudim, komaj čakam, da pridem sem in vidim, kaj se je ponoči dogajalo. Ko zvečer odidem, je vse drugače kot zjutraj, ko se vrnem na delo. Zjutraj ugotovim, kaj se je zgodilo, in nadaljujem delo,” pove Martina, katere starši so dejavnost prevzeli od prejšnjega rodu. “Ker sem se tukaj rodila, je bilo to že v meni in mi ni bilo treba veliko razmišljati. Tukaj sem ostala in nadaljevala delo," doda.
V italijanski pokrajini Emilija - Romanja niso doma le tradicionalni siri in pršuti, tu so tudi številni obrati, ki pridelujejo sadje in zelenjavo. Martina se je po zaključku študija posvetila prav delu v rastlinjakih.
“Sem že tretji rod kmetovalcev v družini, s tem se je začel ukvarjati že moj dedek, moj oče je dejavnost razvil in začel gojiti različne kulture. Sprva smo pridelovali samo melone in lubenice, oče pa se je začel specializirati. Gotovo bom nadaljevala delo v našem podjetju in ga razvijala po svoje ter skušala še izboljšati in sčasoma razširiti,” razloži Martina, ki si sčasoma želi povečati tudi proizvodnjo; v bližini namreč že gradijo nove obrate, saj je povpraševanje po sadikah vedno večje.
"Najprej moramo površino povečati. Gradimo še šest rastlinjakov, ki nam bodo omogočili, da bomo povečali pridelavo, predvsem melon in lubenic. Želim si, da bi pridelavo malo povečali, a hkrati ohranili kakovost sadik. Sadike morajo biti kakovostne in močne. Ohranjamo ročno pridelavo," doda.
Zaupanje strank si je pridobila postopoma, in če so bile sprva tudi nezaupljive, danes vidijo, da Martina svoje delo dobro pozna.
"Še danes opažam, da so kupci zadržani, ko me zagledajo. Nekateri so začudeni, vendar navdušeni, všeč jim je, da se mladi ukvarjamo s kmetijstvom. Starejši, ki imajo mogoče drugačne navade in s kmetijstvom povezujejo predvsem moške, pa včasih osupnejo in mi ne zaupajo. Trudim se, da bi kupci dobili zaupanje vame, tudi tisti, ki imajo pomisleke ob tem, da sem tako mlada. Hočem jih pomiriti, da vem, kaj delam. Ni lahko biti 25-letnica, ki se ukvarja s kmetijstvom. Oče mi je pustil proste roke, da se lahko specializiram, učim in poglabljam znanje."
Oče Pietro doda, da je zaupanje samoumevno, še pomembnejše pa je dobro sodelovanje, ki je bistveno za logistiko in dobro delovanje podjetja: “Hčerke so začele delati v družinskem podjetju in ga postopoma prevzele, začela pa je Martina, ki je že dobila številko za DDV, kar v Italiji pomeni, da imamo novo kmetijsko podjetje, ki ga vodi mlada podjetnica, stara manj kot 30 let."
Italijanska kmetijska politika teži k temu, da v čim večji meri podpira mlade kmetovalce v želji, da ti ostajajo na kmetijah in jih prevzemajo. Martinin oče je prihodnost podjetja položil v njene roke, še vedno pa ji stoji ob strani.
“Italija je razdeljena na 20 pokrajin in vsaka ima svoje zakone, ki spodbujajo nova kmetijska podjetja, pokrajine seveda podpirajo različna področja, nekatere se bolj usmerjajo v živinorejo, druge v turizem. Italija je država, ki močno spodbuja nova podjetja, potem pa se vedno srečamo še s potrebami trga," razloži oče Pietro Codeluppi.
Čeprav so pred Martino številni izzivi in odločitve, kako uspešno voditi družinsko podjetje, se tega ne boji in prav to je njeno sporočilo mladim kmetovalcem, ki šele začenjajo kmetijske zgodbe: “Mladim svetujem, naj to storijo in se ne obotavljajo. To delo ti daje veliko zadovoljstva, tudi če ne delaš neposredno za kupca, ob koncu dneva vedno prineseš nekaj domov. Vsak dan se razvijaš in učiš. Ukvarjanje s kmetovanjem je za mlade velika obveznost in hkrati zadovoljstvo.”
Celotno oddajo si lahko ogledate v nedeljo, 30. maja, ob 12.45 na TV SLO 1.
