Čudovita družinska kmetija, na kateri se ukvarjajo predvsem z vzrejo živali, je zaradi epidemije trenutno zaprta, a upajo, da se bo življenje kmalu vrnilo v stare tirnice.

Sa Perda Marcada je turistična kmetija, pa tudi socialno podjetje, ki z različnimi dejavnostmi in delavnicami vključuje tudi otroke in odrasle s posebnimi potrebami. Turistom nudijo navdihujoče, ustvarjalne delavnice priprave testenin in sladic v prijetnem okolju sardinske kmetije z dolgoletno tradicijo. Delavnica z volno domačih ovc, ki jo obarvajo z naravnimi barvili rastlin, poteka v prijetnem vzdušju na kmetiji, vendar zaradi epidemije trenutno ni dejavnosti za turiste.

"To je črna mikana volna, tam pa je bela, ki jo barvamo z rastlinskimi torej naravnimi barvili. Uporabljamo liste rdeče čebule, da dobimo volno različnih barv. Otroci iz volne ustvarjajo različne izdelke, recimo rožice. Razvijanje ročnih spretnosti zelo koristi otrokom s težavami, za šole pa pripravljamo učne projekte, tudi take, ki so povezani s prehrano. Na novo odkrivamo stare poklice, ki so jih nekoč poznali na Sardiniji," razloži Elena.

Sardinska kultura je tesno povezana s pšenico, sirom in žafranom, ki raste povsod. Poljedelci in živinorejci zato tesno sodelujejo. Arbus je sardinsko mesto, znano tudi po kulturni dediščini, na primer po izdelovanju unikatnih nožev. Domačini vam zagotovijo, da ima na Sardiniji vsak prebivalec nož v žepu, saj ga potrebuje za delo v naravi, kmetijstvu pa tudi pri vsakodnevnih opravilih. Paolo Pusceddu je izdelal največji nož na svetu, vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, v 40 letih pa je vsak dan naredil vsaj 2.

Se mladi danes tukaj zanimajo za kmetijstvo?
"Da, to jih privlači. Če imaš srečo, se s kmetijstvom ukvarja že tvoja družina, mladi pa dejavnost nadaljujejo. Nekateri so se počasi navdušili nad kmetijstvom, študirali so in diplomirali, zdaj pa se vračajo h kmetijstvu. Morda tudi zato, da se jim ni treba odseliti s Sardinije. Tu je namreč za mlade malo možnosti za zaposlitev – in to samo v turizmu, kmetijstvu in gostinstvu," razloži Elena, ki si želi odpreti kmetijsko prodajalno sladoleda. "Iz ovčjega mleka bi izdelovala sladoled, ki bi bil povezan z našim izročilom, okusi pa bi izhajali iz sardinske kulture in sladic. Uporabljala bi mandlje in skuto. Imela bi tudi trgovinico s testeninami, da bi jih lahko gostje, ki prenočujejo pri nas, kupili."

Sardinija je otok neverjetne naravne dediščine in izjemne biotske raznovrstnosti. "Tu rastejo artičoke, ki zdaj začenjajo cveteti. Potem jih porežemo, da naslednjo sezono spet poženejo mehke liste. Iz njih lahko pripravimo solato, malo jih popečemo ... sicer pa z artičokami pripravljamo meso, na primer ovčetino in jagnjetino. Jemo pa steblo in cvetove, ki jih lahko popečemo ali skuhamo."

Na Sardiniji je tradicionalna kultura matriarhalna, glavno besedo v družini je imela vedno ženska. Tako je bilo tudi na kmetijah, čeprav morda ne vedno neposredno. "Skozi rodove so se zgodile številne spremembe, zato se mnogo žensk ukvarja z razvejanim kmetijstvom. Vse dejavnosti na kmetijah vodijo ženske. Življenje je ženska," doda Elena.

Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 6. junija ob 12.45 na TV SLO 1.