NAČELNO STALIŠČE
Naslavljanje sogovornikov v programskih vsebinah javne radiotelevizije naj bo plod zavedanja, da gre za javni govorni položaj in ne za zasebni pogovor. Naslavljanje naj bo torej načeloma formalno, tj. spoštljivo.
NASLAVLJANJE GOSTOV
Gostje v oddajah naj bodo predstavljeni in naslovljeni z imenom in priimkom (nevtralni naslov gospod/gospa + ime + priimek). Tisti, ki vodijo pogovor, naj se izogibajo neformalnemu naslavljanju, tj. uporabi samo osebnega imena sogovornika.
Izjeme naj bodo stvar vsakokratnega razmisleka, ki – tako kot pri odločitvi za tikanje/vikanje – upošteva format oddaje, vlogo gosta v družbi in v oddaji ter pričakovano občinstvo.
Dopustne so pri:
- razvedrilnih in športnih vsebinah;
- otroških in mladinskih oddajah, kjer naj bo naslavljanje gostov prilagojeno starosti sogovornikov in občinstva;
- kontaktnih oddajah, kadar polno ime klicatelja ni znano.
NASLAVLJANJE MED VODITELJEM IN NOVINARJEM
Pri neposrednem oglašanju v program naj voditelj novinarja naslavlja spoštljivo in formalno z imenom in priimkom, saj je njun pogovor še vedno javni govorni položaj. Naslavljanje v obratni smeri (novinar voditelja) ni potrebno, ker ne gre za komunikacijo med njima, temveč z gledalci oz. poslušalci. Izjema je neposredno oglašanje v program na radiu, saj v tem primeru naslavljanje služi kot iztočnica za kolega.
Uporaba samo osebnega imena novinarja oz. voditelja (brez priimka) ni priporočljiva. Ustreznejša je uporaba zveze kolega/kolegica + priimek (ali osebno ime).
Izjeme so mogoče pri:
- razvedrilnih programskih vsebinah;
- daljših pogovorih oz. če se enak govorni položaj ponovi večkrat v oddaji (da se izognemo togosti/nenaravnosti).
Pozdrav novinarja gledalcem oz. poslušalcem ob začetku oglašanja v program ni potreben, saj to v imenu ustvarjalcev oddaje naredi voditelj.
UPORABA NAZIVOV
Akademski, uradni, častni in protokolarno dogovorjeni nazivi gostov oz. sogovornikov naj se vedno uporabijo ob prvem naslavljanju, kadar gost ali sogovornik v programih javne radiotelevizije nastopa v funkciji, povezani z nazivom. Če je programska vsebina daljša, se naziv lahko v nadaljevanju opusti. Za ženske uporabljamo ženske oblike nazivov (npr. gospa predsednica, gospa veleposlanica itd.).
Treba je upoštevati tudi posebnosti medijskega jezika, med katerimi sta zaradi časovnih omejitev tudi poenostavljanje in izpuščanje. Pri nazivu bivši predsednik je tako denimo namesto nenehnega ponavljanja dopustno uporabiti samo naziv predsednik.
Izjeme:
- naziv se ponovi v daljših programskih vsebinah;
- naziv se lahko izjemoma ne navede v zelo kratkih programskih vsebinah (npr. radijske novice);
- pri navajanju nazivov upoštevamo želje sogovornikov.
ZAPISOVANJE NAZIVOV V TV PROGRAMIH
Znanstveni naziv doktor/doktorica (dr.) ali kateri drug akademski, uradni, častni oziroma protokolarno dogovorjeni naziv se v televizijskih programih zapiše ob podpisovanju gosta, če nastopa v vlogi, povezani z nazivom, drugače se zapis naziva opusti.
