Kako odgovorno poročati o medvrstniškem nasilju, kako o strelskem napadu v beograjski osnovni šoli, kako o nasilnem dejanju policista v ZDA in v drugih podobnih primerih, da bo poročanje prispevalo k primerni obveščenosti javnosti in razumevanju dogodka, pomagalo pri okrevanju skupnosti po njem in pri preprečevanju podobnih dejanj v prihodnosti? Senzacionalistični naslovi, preuranjeno in neutemeljeno navajanje vzroka in preveč podrobnosti vodijo v nasprotno smer, v javnosti izzovejo nemir in povečajo možnosti za ponovitev podobnih dogodkov, menijo v Društvu psihologov Slovenije, kjer so zato pripravili Psihološke smernice za poročanje o kriznih dogodkih.

V petek, 8. decembra, so jih urednikom in drugim zaposlenim na RTV Slovenija predstavili dr. Mojca Čerče, vodja komisije za etična vprašanja pri Društvu psihologov Slovenije, zasl. prof. dr. Marko Polič, dr. Vita Poštuvan, dr. Mojca Juriševič in Vanja Gomboc. Ob podrobni predstavitvi 16 ključnih smernic so opozorili, da mora biti besedilno, slikovno in video poročanje oblikovano in uredniško vodeno tako, da po kritnih dogodkih okrepi družbo in duševno zdravje posameznikov, ne pa dramatizira, ustrahuje in pasivizira ali celo spodbuja »splošno okužbo« družbe, do katere bi privedlo posplošeno posnemanje.

Udeleženci spletne predstavitve prek aplikacije zoom so strokovnjakom z različnih področij psihologije postavili tudi nekaj konkretnih vprašanj, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Smernice so objavljene tukaj.