Zakaj je televizijsko športno uredništvo praktično prezrlo evropski naslov slovenske plezalke?
Ali je primerno, da javni medij v informativnih oddajah o sodni zadevi in postopku, ki še nista končana, osvetljuje le eno plat?
Kdaj ustvarjalci TV-satire prestopijo mejo med duhovitim in žaljivim?
Kako naj radijska in televizijska uredništva pravilno ločujejo/označujejo informacije in plačane vsebine?
Zakaj na MMC niso ukrepali po opozorilu na napačno štetje glasov v spletni anketi in dovolili, da je bil nedelujoč program še kar v uporabi?
Kako se v radijskem glasbenem izboru upoštevajo raznolikosti vrednot poslušalstva?
Te etične in poklicne dileme so izstopale med oktobrskimi odzivi, ki so bili razpršeni med
raznovrstne programske vsebine in storitve.
Varuhinja je napisala več mnenj ter uredništvom priporočala skrbno in poglobljeno branje
Poklicnih meril in načel novinarske etike, zlasti v točkah o nepristranskosti, verodostojnosti,
pravičnosti, uravnoteženosti, dobrem okusu oz. spoštovanju vrednot poslušalcev in
gledalcev, pravilih žanra (intervju, satira) in oglaševanju oz. promociji v programih RTV.
Poročilo je dostopno na povezavi.
