Brda navadno povezujemo z griči, vinogradi, oljčniki in sadjem, a skrivajo tudi manj poznano podobo, do katere pridemo na zahodnem delu, obarvanem v značilne zelene in rjave odtenke sosednje Benečije. Odpravimo se do potoka Kožbanjšček in ustavimo na delu med vasicama Pristava in Kožbana, kjer pozornost vzbudijo tri okrogle kotanje. Daniel Rojšek - Danč z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pa pove, da trem velikim tolmunom pravijo Kotline: »Nastali so tako, da je v pretrti kamnini voda izdolbla kamnino, dolbe jo z vrtečim se kamenjem in seveda z raztapljanjem. Kotline so priljubljeno kopališče briške mladeži in tudi odraslih, voda se tu ogreje na 24 stopinj,« razloži Daniel Rojšek - Danč in pokaže številne rastlinske vrste, od praproti in maha do bodeče lobodike, ki dopolnjujejo pravljično podobo bregov Kožbanjščka.

Pestro je tudi v vodi, kjer domujejo številne živali: omeniti velja raka koščenca in ribje vrste, zaščitene v okviru Nature 2000, med njimi primorsko podust, ki pri nas plava le še v Goriških Brdih. Najdemo jo pri tolmunih, višje pa ne, saj čez strmi del ne more, ker je voda tam bistveno hladnejša. »Zelo smo veseli, da jo imamo tukaj. To je do 20 centimetrov velika riba, zelo lepa, sodi med krapovce in živi v počasni tekoči vodi, tam, kjer ni postrvi,« pove Daniel Rojšek - Danč.

Odpravimo se po poti navzgor proti vasi Kožbana, kjer nam Daniel Rojšek - Danč pokaže slikovita, skoraj 40 metrov dolga korita Krčnik. Začnejo se s kroglasto kotanjo, na sredini pa razpnejo v lepo zaobljen naravni kamniti most, ki je nastajal dolgo časa. »To je povezano z nastankom korit, kjer voda dolbe z vrtečim se kamenjem in ko se dve kotlici združita, je tu slučajno ostal en trši del kamnine in to je most. Je zaobljen, vsi ostali naravni mostovi so pri nas ostrorobi, ker nastajajo obratno, s krušenjem, ne pa z dolbenjem in brušenjem kot tukaj,« povzame Daniel Rojšek - Danč.

Tako Kotline kot korita Krčnik z naravnim mostom so zaščiteni kot naravni spomenik. Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda, nam zaupa legendi, povezani z imenom korit: »Ena pripoveduje o domačinih, ki so skakali v to vodo v poletnem času, da bi se ohladili po delu v vinogradu, v poljih, druga pa pripoveduje o Napoleonovih vojakih, ki so prav tako z željo, da bi se ohladili, skakali v to vodo. Voda je namreč tako mrzla, da vsakega, ki vanjo skoči, zgrabi krč – zato naj bi ta predel dobil ime Krčnik.«

Pred leti so v Krčniku, tik ob naravnem mostu, zaradi ustreznih podvodnih pogojev hranili tudi penino, danes pa tu zorijo želje in ideje za nove projekte in vsebine. Tina Novak Samec nam zaupa, da nameravajo na tem območju ponekod urediti pešpoti z naravnimi, lesenimi mostički, kasneje pa tudi energetske točke, saj se ob bregovih modrega potoka pretaka posebna energija, zavita v skrivnostno tančico kožbanskih krošenj in tolmunov, ki prevzame vsakega, ki jo želi začutiti.