Pogled je sedaj bistveno boljši in širši, kar se lepo vidi v novih prostorih, ki nam jih pokažejo. S pomočjo nadzornih kamer visokega in srednjega dometa bo odslej lažje izvajati tudi nadzor.

"Kamero velikega dometa bomo dali na silos, v Luko, kamero srednjega dometa pa bomo montirali na izolsko bolnišnico, da bomo zagotovili nadzor nad celotnim akvatorijem in celo do italijanske meje," pojasnjuje Robert Škrokov iz Uprave RS za pomorstvo, Primož Bajec pa dodaja, da bosta novi dve kameri "imeli možnost t. i. infrardečega sledenja, kar pomeni, da bo kamera zaznavala toploto. To bo olajšalo iskanje, reševanje na morju, ker se bo zaznalo toploto pogonskih motorjev plovila, ki je trenutno v težavah ipd."

Nove pridobitve so le nadgradnja obstoječega sistema, ki je uspešno deloval vrsto let, a nova tehnologija sedaj vendarle omogoča boljši nadzor nad dogajanjem na morju. Direktor Uprave RS za pomorstvo, Jadran Klinec, priznava, da "takega centra, kot ga imamo sedaj, še nismo imeli, saj izjemno izboljšuje varnost. Mislim, da za 70 % ali 60 %. Prepreči lahko nastanek nesreče z zgodnjim zaznavanjem. Delo je sedaj lažje tudi za nadzornika, upravljalca, ker ima na enem mestu vse podatke."

Kot pravi Robert Škrokov, želijo podatke izmenjevati tudi z drugimi sorodnimi službami: "Ideja je, da bomo na koncu vsi imeli korist od tega sistema, ne le Uprava za pomorstvo. Za podatke bi radi v čim večji možni meri pooblastili tudi druge organe, da bomo še boljše sodelovali."

Akvatorij slovenskega morja obsega dobrih 200 kvadratnih kilometrov, a ga je, kot priznava Primož Bajec, kljub majhnemu obsegu našega morja, težko nadzorovati. "Ko govorimo o iskalnem reševanju majhnih plovil ali plavalcev, je to morje že skoraj preveliko, bi lahko rekli. Naše nove pridobitve zdaj seveda zmanjšajo težave, ki smo jih imeli s pokrivanjem morja, nove komunikacijske naprave nam olajšajo komuniciranje tudi na večji oddaljenosti. Da bi dosegli čim večjo moč oddajanja oziroma sprejema morebitnih klicev na pomoč, imamo naše radijske postaje spravljene tudi na Slavniku na 1000 m nadmorske višine, kar nam omogoča v spomladanskem in poletnem času domet, ki znaša približno 70 navtičnih milj, to pomeni, da pokrivamo veliko večjo površino od našega morja."

Uprava se povezuje tudi z Agencijo Republike Slovenije za okolje, saj jim ta pomaga pri napovedovanju vremenskih pojavov. Direktor Uprave RS za pomorstvo, Jadran Klinec, pojasnjuje: »Bistveno je, da bomo dobili model pri iskanju in reševanju »tokovanja« in valovanja, da vidimo, kam nosi ponesrečenca oziroma oljni madež v primeru onesnaženja.«