Divaško jamo so odkrili že leta 1884 in jo kmalu odprli za turistične obiske, a je dolgo časa ostajala v senci Škocjanskih in Postojnske jame. Pred vhodom nas pričaka jamar in vodnik Borut Lozej, ki razloži, da je dolga le 700 metrov, a vseeno sodi med velike jame zaradi svoje veličine. »Z jamo upravlja Jamarsko društvo Gregor Žiberna iz Divače. Ustanovljeno je bilo leta 1965, že od začetka je nameravalo jamo, ki je bila zapuščena, oživeti, zanjo skrbeti. Po zaprtju jame leta 1987 imamo danes 500 metrov od skupno 1000 metrov poti v jami,« še pove Borut Lozej, odklene vrata in nas pospremi po osvetljeni poti, kjer se steza nenehno vzpenja in spušča.

Jama se lahko pohvali z dolgoletnim stažem, stara naj bi bila nekaj milijonov let in za mnoge predstavlja eno lepših kapniških jam v Sloveniji. Tu se bohoti dobrih 180 tisoč kapnikov, najrazličnejših podob, oblik in velikosti. Obiskovalci so v njih prepoznali živalska in celo mitološka bitja, od slona in ciprese do spečega Kralja Matjaža. Ko kapnike nekoliko bolj podrobno opazujemo, zaznamo, da jih je precej obarvanih s črno barvo, kar pa žal ni posledica naravnega jamskega pojava, ampak nekdanjega neustreznega upravljanja podzemlja. »Jama je bila takoj po odkritju urejena za obiskovalce zaradi lahke dostopnosti. So pa po letih upravljanja v enem obdobju poti, ki so bile blatne, posuli s premogom in pepelom, s čimer so jih želeli utrditi, posušiti, da ne bi bile spolzke. A ta črn pepel je vplival na izgled jame. Ko so ga posipali, se je verjetno dvigal in se usedal na jamska tla, zaradi tega ima jama eno tako črno noto,« razloži Lozej.

Ugotovili so, da bi bilo smotrno začeti s čiščenjem, odstranjevanjem leša, ki so se ga lotili že pred leti, a postopek še ni povsem zaključen. »Ravnokar smo očistili še drugih 500 metrov poti, nastrgali leš, ga spravili v vreče in ga spravili do vhodne dvorane. Po ocenah gre za 30 ton leša,« povzame Borut Lozej.

V jamo poleg obiskovalcev in občudovalcev od vsepovsod vedno pogosteje zaidejo tudi raziskovalci, ki v Dijaški jami odkrivajo vedno nove izzive. »To je ena od plitvih jam na Krasu, ki so zelo blizu površja, nas pa zanimajo povezave med vrtačami in antropogenimi elementi v teh vrtačah ter samim jamskim okoljem,« razloži Jure Tičar z Geografskega inštituta Antona Melika.

V zgodovino Divaške jame so se zapisala tudi nekatera imenitna imena. Jamo sta obiskala avstroogrski prestolonaslednik, princ Rudolf, in sloviti psihoanalitik Sigmund Freud.