Foto: TV Koper-Capodistria
Foto: TV Koper-Capodistria

Kohezijska politika je največja naložbena politika Evropske unije. Usmerjena je v zmanjšanje razlik v razvoju med članicami evropske povezave. Njeni cilji so široko zastavljeni, saj so kohezijska sredstva med drugim namenjena spodbujanju gospodarstva, zaposlovanja, podpori okolju prijaznih projektov in izboljšanju infrastrukture. Sredstva za evropsko kohezijsko politiko se stekajo iz različnih virov, največ iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. »K temu moramo sedaj dodati še Sklad za pravični prehod. V Sloveniji je ta prav tako zelo pomemben. Investiramo v dveh slovenskih regijah, to sta premogovni regiji, Zasavje in savinjsko-šaleška,« še pojasnjuje Klavdija Operčkal, nacionalna koordinatorica za komuniciranje skladov Evropske unije v Sloveniji, ki je bila gostja pogovorne oddaje Evropa priložnosti.

V trenutnem programskem obdobju je Sloveniji na voljo več kot 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, možnost koriščenja pa je do leta 2029. Predvideno je vlaganje v raziskave in razvoj ter uvajanje naprednih tehnologij, zeleno preobrazbo in boljšo povezljivost. Med cilji so tudi ukrepi za iskalce zaposlitve, dvig kakovosti delovnih okolij in dolgotrajno oskrbo, večdimenzionalno prenovo mest in nenazadnje prestrukturiranje premogovnih regij.

Dobre zgodbe imajo največji učinek

V preteklem programskem obdobju kohezijske politike smo počrpana sredstva že dobro unovčili. O tem pričajo izpeljani projekti, ki danes veljajo za primere dobrih praks. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je evropski denar porabil za več projektov, izstopata pa program Kompetenčnih centrov za razvoj kadrov in projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. Rezultat slednjega je priročnik z ukrepi in dobrimi praksami slovenskih in tujih podjetij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Direktorica sklada Barbara Leder razlaga, da aktivnosti snujejo glede na ciljne skupine, »eno so projekti, ki so namenjeni delodajalcem in za usposabljanje zaposlenih v podjetjih,« druga skupina ukrepov pa je usmerjena k mladim, ki šele vstopajo na trg dela. Tovrstni projekti so dokaz, da se krepi zavedanje o izboljšanju določenih področij dela in zaposlovanja, ocenjuje Klavdija Operčkal. Zadovoljna je, da se pozornost vse pogosteje namenja pomenu znanja in izkušenj starejših zaposlenih, saj so ti »lahko zelo dobri mentorji mladim, ki prihajajo v podjetje.«

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj se poslužujejo različnih prijemov za povečanje prepoznavnosti projektov in priložnosti, ki se ponujajo. To storijo s predstavitvenimi delavnicami, da krepijo prisotnost med ljudmi. Prepoznali so, da imajo prav zgodbe največji učinek, zato »vsak teden pripravljamo dobre zgodbe v obliki video vsebin,« da čimveč državljanov spozna dobrobiti posameznih projektov. »Zdi se mi zelo pomembno, da vključujemo lokalno skupnost,« saj se posamezniki lažje poistovetijo s projekti iz lokalnega okolja. Nenazadnje želijo predvsem mlade ozavestiti o pomenu evropskih sredstev, zato so aktivni v različnih šolskih izobraževalnih programih. Že drugo leto pa izvajajo pilotni projekt Šola kohezije. Nastal je v Italiji, na pobudo Evropske komisije pa se je razširil tudi v nekatere druge države članice. V Sloveniji je lansko leto v njem sodelovalo osem srednjih šol, letos pa že sedemnajst. »Vidimo, da zanimanje in tudi potreba v izobraževalnem sistemu je,« pravi nacionalna koordinatorica.

Povezovanje, sodelovanje in vključevanje

Eden od čezmejnih projektov, ki dokazuje, da kohezija lahko ponudi priložnosti za vse ljudi, je gotovo Interreg projekt Kaštelir. Aktivno je vključil lokalno skupnost in ljudi s posebnimi potrebami, rezultati projekta so danes na voljo arheologom, biologom in turistom. »Če bomo iskali skupne točke, bomo prišli bistveno dalje,« je prepričana Klavdija Operčkal. To je še posebej ključno ob izvajanju projekta, saj lahko partnerji med sabo »izmenjujejo dobre prakse, se izogibajo ponavljanju napak na katerih so se mogoče nekateri pred njimi že kaj naučili.« Komunikatorji so recimo iz preteklih izkušenj ugotovili, da različne oznake za določene finančne spodbude po nepotrebnem zmedejo prejemnika informacije in sporočilo razvrednotijo.

Z evropskimi sredstvi je bilo v Sloveniji podprtih že več kot 10.000 projektov, izbor 20 odmevnih je objavljen na spletni strani evropskasredstva.si v okviru akcije EU projekt, moj projekt. Med temi so revitalizirano degradirano območje Lenta, Krajinski park pivških presihajočih jezer in obnova planinskega doma na Resevni. Po vseh regijah to jesen potekajo njihove predstavitve. Na terenu so tudi potujoče pisarne evropskih sredstev v katerih »predstavimo priložnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva, hkrati pa se na koncu pohvalimo z rezultati. Da ljudje vidijo, da kljub birokraciji se da,« sporoča nacionalna koordinatorica. Pri rezultatih pa je vsekakor pomembno navajanje preverjenih dejstev.

»Počasi se Slovenija bliža točki razvitosti, ko bo sredstev za kohezijske namene manj,« opozarja nacionalna koordinatorica za komuniciranje skladov Evropske unije v Sloveniji Klavdija Operčkal. To je spodbudna vest, a že zdaj jo moramo sprejeti s tehtnim premislekom, saj bo državo prisililo »v boljšo regionalizacijo in v dejstvo, da bodo morale regije poskrbeti tudi za lastne vire,« če bomo želeli ohraniti višjo kakovost življenja na kateri smo gradili zadnji dve desetletji članstva v Evropski uniji.