Slovenija se zaveda koristi evropske povezave in mehanizma kohezijskih finančnih spodbud, saj je pri črpanju sredstev zelo učinkovita. V okviru programa Evropske kohezijske politike 2014–2020 je počrpala vsa dodeljena sredstva v višini več kot tri milijarde evrov. Kohezijska politika odseva cilje Evropske unije o solidarnosti, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi tako dohitele ostale. Evropska unija s takšno podporo cilja na zmanjšanje razvojnih neskladij.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek poudarja, da so bili projekti v izteklem programu uspešno izvedeni navkljub epidemiji koronavirusa, vplivom vojne v Ukrajini in lanskoletnim poplavam. Ocenil je, da »smo se v zgodovini finančnih perspektiv tako lokalne skupnosti kot tudi ostali upravičenci naučili upravljati z evropskimi sredstvi, naučili pripravljati projekte. Zaradi tega, ker imamo dobre razvojne agencije.« Teh je kar dvanajst.

Več sofinanciranja za vzhodni del Slovenije

V teku je že novo programsko obdobje Evropske kohezijske politike 2021–2027. Pristojno ministrstvo je letos spomladi izdalo za dobrih 334 milijonov evrov odločitev o podpori, kar predstavlja približno desetino vseh razpoložljivih sredstev. Ta program se bo izvajal do konca leta 2029, a po ministrovih besedah so iz Bruslja prejeli dodatna navodila. »Drugo leto moramo od Evrope že pridobiti 600 milijonov evrov,« je pojasnil. To pa pomeni, da bo projekte treba hitro realizirati.

Zaradi stopnje razvitosti, bo vzhodni kohezijski regiji v novem programu namenjen do 85-odstotni delež evropskega sofinanciranja, zahodni pa do višine 40 odstotkov. Dr. Jevšek razlaga, da vzhodna kohezijska regija na papirju resda zgleda manj razvita, vendar je v zahodni izrazit vpliv prestolnice. Na ministrstvu se tega zavedajo, zato so predvideli vlaganja tudi v posamezna območja zahodnega dela.

Mestna občina Koper je del zahodne kohezijske regije. S pomočjo evropskih sredstev je zgradila novo parkirno hišo Sonce in vrtec v Dekanih, obnovila avtobusno postajo in uredila park ob semedelski promenadi. To je le nabor iz daljšega seznama projektov. Projekt ne rabi biti velik, da je njegov učinek prepoznan v lokalnem okolju. »Evropska kohezijska politika je ena najpomembnejših investicijskih politik v državi,« ni pa to edini vir s katerim se država razvija, je dejal minister in nanizal, da to počne tudi »s tako imenovanim norveškim mehanizmom, švicarskim mehanizmom, Interreg projekti.«

»Vsako mnenje, vsako znanje šteje«

Doseganje dolgoročnih učinkov pogosto terja medsektorsko povezovanje. Učinkovito povezovanje je osnovano na medsebojnem zaupanju. »Nevladniki smo navajeni na izrazito kreativno reševanje izzivov,« o interdisciplinarnem načinu dela razmišlja Borut Jerman, predsednik Kulturno izobraževalnega društva Pina, ki tako kot druge nevladne organizacije vidi prednosti kohezijskih sredstev. Da je mehanizem manj privlačen za gospodarstvenike, zaradi dodatnih administrativnih obremenitev, počasnejših postopkov in razmejitev o uporabi intelektualne lastnine, pa meni direktor sežanskega Inkubatorja Dorijan Maršič.

Minister za kohezijo možnosti sodelovanja vidi na dva načina. Razlaga, da je med prednostnimi nalogami aktualnega programa kohezijske politike vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije. Te nastajajo znotraj znanstvenih inštitucij in se povezujejo s proizvodnjo. Dober primer čezmejnega sodelovanja pa so vsekakor Interreg programi. Izpostavil je še novo platformo STEP za strateške tehnologije za Evropo, ki naj bi spodbujala naložbe v kritične tehnologije v Evropi. Pri njej bo način pridobivanja sredstev sicer drugačen, bolj direkten in tako morda privlačnejši za gospodarstvo. Izključevanje ne prinese rezultatov, je prepričan minister, ki pravi, da »vsako mnenje, vsako znanje šteje.« Po njegovem je uspeh slovenske kohezijske politike prav to, da vključuje vse deležnike.

Ne smemo zaspati na lovorikah

Če je Slovenija počrpala vsa kohezijska sredstva, ki so ji bila voljo, je očitek o zamujenih priložnostih odveč. Podatki o razvitosti kažejo, da je kohezijski mehanizem uspešen. »Šli smo približno iz 80 odstotkov povprečja Evropske unije do več kot 90,« pojasnjuje vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše in dodaja, ko bomo presegli mejo razvitosti in kohezijskih sredstev ne bo več, »bomo morali najti programe, ki so centralno vodeni.« V Evropski uniji je sicer poleg kohezijske politike še 40 drugih programov financiranja.

Uspešno izvedenih projektov v Sloveniji ne manjka, če vsi ti lahko obstanejo tudi po zaključku, pa minister za kohezijo odgovarja, da ima »vsak projekt ima tudi merljive cilje in jih mora doseči.« Ključno je nadaljnje upravljanje projekta. To zagotavlja samozadostnost projekta, dodatna evropska sredstva in nenazadnje tudi boljšo kakovost življenja. Na ministrstvu želijo v prihodnje dati regijam več možnosti upravljanja s finančnimi vložki, »ker to znajo,« zaključuje minister dr. Aleksander Jevšek.