Ne bi veliko zgrešili, če bi dejali, da je Pot miru od Alp do Jadrana eden najuspešnejših turističnih produktov pri nas, a vsekakor z izjemno dodano vrednostjo. Učinkovito se izogiba pastem množičnega turizma, saj je bil že v osnovi zasnovan za ohranjanje pomembnega delčka zgodovine, ki je izrazito zaznamoval kraje in ljudi v Posočju. Ironija je, da na območju, kjer je dolgoletna vojna vihra zarezala v mnoga življenja, danes pohodnika prevzame mir. Toda, posledice bojev prve svetovne vojne so vidne še danes. Več kot 300 spomenikov na poti je nam in zanamcem v opomin na to, kako krhek je lahko ta mir. Brazgotine v očarljivih kotičkih teh krajev so zdaj simbol povezovanja in sodelovanja med narodi.

Pred štiriindvajsetimi leti je Vlada Republike Slovenije sprejela nacionalni in mednarodni projekt Posočje–Pot miru, da bi zaščitili in ohranili pomemben del evropske zgodovine. Še istega leta je bila ustanovljena Fundacija Poti miru v Posočju, ki danes skrbi za študijsko-raziskovalno delo, obnovo zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne, pripravo strokovnega in promocijskega gradiva, tudi za razvoj zgodovinskega turizma. Fundacija je skupaj s Posoškim razvojnim centrom in sredstvi evropske kohezijske politike uspešno ustvarila čezmejno pot, ki zdaj presega 500 kilometrov.

Kar sta Fundacija in Posoški razvojni center začela, sta nadgradila s projektnimi partnerji v okviru Interreg projekta WALKofPEACE. Malo manj kot 2,9 milijona evrov vreden projekt ima vidne rezultate. Ne le, da so sodelujoči pripravili številne čezmejne študijsko-raziskovalne aktivnosti, z dobro zastavljeni cilji so v posoške vojne ostaline vdahnili novo življenje. Interregova sredstva so namreč pomagala ohraniti pomnike prve svetovne vojne, tako so obnovili »nemško kostnico, Javorco, Kluže, italijansko kapelo, Bes na Planici, vojaško vozilo v Kobaridu, nov muzej na Sabotinu, pripravili smo dokumentacijo za nadaljnjo ureditev okolice Cerja. Prav tako so se nekatera investicijska dela izvajala na italijanski strani, predvsem v Muzeju prve svetovne vojne v Gorici, na gradu in v okolici trdnjav pri Benetkah in v muzeju v San Donà di Piave,« našteva direktorica Fundacije Maša Klavora.

Trasa Poti miru je zaradi projekta jasno označena, opremljena z urbano opremo. Veliko so postorili tudi na promociji poti, kar se očitno odraža v obisku. Lokalni ponudniki so prepoznali, da tukajšnji gostje iščejo mir in oddih v naravi, s posebnim zanimanjem za zgodovino 20. stoletja. WALKofPEACE je bil leta 2020 izbran za najboljši Interreg projekt v Evropi kot primer dobre prakse čezmejnega kulturnega turizma. Zaključil se je pred dvema letoma, kar pa ne pomeni, da so tukajšnje aktivnosti s tem zamrle. Pot miru je novo poglavje odprla z Evropsko prestolnico kulture. Še preden je zaživela zamisel o skupni kandidaturi Nove Gorice in Gorice, je posoška pot že začela tkati vezi čezmejnega povezovanja. »Pot miru živi zgodbo evropske prestolnice kulture že več let, zato smo bili veseli, ko so nas ustvarjalci te velike pomembne zgodbe za ta čezmejni prostor povabili k sodelovanju že pred leti,« dodaja Klavora.

Ljudje danes vzdolž nekdanje soške fronte iščejo vez s preteklostjo. Tukajšnje kraje namreč obiskujejo potomci vojakov, ki so se na območju borili, mnogi tudi padli. Na Fundacijo se vsako leto obrne od 60 do 70 ljudi, ki iščejo podatke o padlih svojcih. Poleg Slovencev, najpogosteje poizvedujejo še Čehi, Madžari in Italijani. Iskanje bo kmalu olajšal projekt »Najdi svoj grob, ki je osredotočen na raziskovanje vojaških pokopališč 1. svetovne vojne, z željo, da naredimo tako spletno stran, kjer bi si obiskovalci lahko pridobili podatke o pokopališčih in o svojcih,« napoveduje direktorica Fundacije. Z novo spletno stranjo bo vsem na voljo več kot desetletno delo zgodovinarjev na območju soške fronte.

Spomladi je zaživel še Interreg projekt GOV4PeaCE, ki bo nadgradil dosežene cilje v starteškem projektu WALKofPEACE. Nov projekt v vrednosti 1,7 milijona evrov na programu Interreg centralna Evropa povezuje 11 projektnih in 19 pridruženih partnerjev, ki bodo razvijali transnacionalni model upravljanja dediščine prve svetovne vojne na srednjeevropskih območjih, kjer so potekale glavne frontne črte. Fundacija s projektom cilja tudi na »kreiranje evropske poti miru in dolgoročen vpis dediščine na Unescov seznam oziroma Poti miru med kulturne poti pri Svetu Evrope,« še zaključuje Maša Klavora. Na poskusnem Unescovem seznamu svetovne dediščine je že od leta 2016. Nekakšna preprostost je v trditvi, da je frontna črta, ki je nekoč razdvajala, danes simbol povezovanja. Vsekakor pa dokaz, da je sobivanje narodov mogoče.