Foto: TV Koper-Capodistria
Foto: TV Koper-Capodistria

Stara mestna središča se že nekaj časa soočajo z zamiranjem ekonomskih dejavnosti. Ker ta območja izgubljajo svojo nekdanjo funkcijo, so posledično tudi vse manj zanimiva za obiskovalce. Občine in druge organizacije se zato poslužujejo različnih načinov za revitalizacijo mestnih jedr, pogosto se osredotočajo na turistifikacijo območja. V Kamniku pa so v pilotnem projektu ciljali na podjetnike. Projekt CINEMA je skušal izboljšati pogoje za kreativne industrije in regeneracijo mest. Vodilni partner projekta Gospodarska zbornica Slovenije je leta 2021 objavila razpis Kamnik, moje podjetniško mesto, da bi podjetnice in podjetnike spodbudila k zapolnitvi praznih prostorov v starem kamniškem mestnem središču.

To je bilo v letu, ko gospodarstvo in družba še nista popolnoma zadihala po dolgotrajni epidemiji koronavirusa. »Mi smo takrat razmišljali o tem, da ne bi več odprli. Bila je korona, vleklo se je leta, v tem času nismo smeli delovati,« se spominja Mateja Aleksandra Kegel, ki je v kraju že pred leti odprla sobo pobega. Danes je vesela, ker je s svojo poslovno idejo vztrajala, »tudi ljudje so hvaležni, ker smo ohranili nekaj, kjer se lahko zabavajo v prostem času.« Vsebina njenih sob pobega se nanaša na preteklost in kamniške legende. To je ena od treh poslovnih idej, ki so bile izbrane na razpisu. Podjetniki so prejeli vavčer v vrednosti 5000 evrov za koriščenje kreativnih in poslovno-podpornih storitev, na voljo so jim bila tudi svetovanja in mentorstva.

Gregor Torkar je v središču Kamnika povezal več dejavnosti. »Začel sem v sosednjem lokalu s prodajo rabljenih gramofonskih plošč, CD-jev in kaset. Potem sva se pa s kolegom preseliva v večji prostor in imava zdaj še lokalna slovenska kraft piva,« opisuje svojo poslovno pot. Pričakoval je počasno rast, saj je ulica dolgo časa mirovala. »Odzivi so zelo pozitivni, predvsem lokalna skupnost je vesela, da se spet nekaj dogaja na ulici, ki je bila 25 let nazaj simbol življenja v Kamniku in mogoče bo kdaj spet,« si želi Torkar. Matic Capuder pa se ukvarja s tetoviranjem. Svoj studio je imel že v prestolnici, a želel se je zasidrati prav v Kamniku in to mu je omogočil projekt, ki je izkoristil sredstva programa Interreg Podonavje. »Tako sem našel ta prostor, z lastnico sva se dogovorila. Z delom nam gre tako dobro, da razmišljamo o širitvi,« pravi Capuder, ki pa si želi ostati v središču kraja.

Na zbornici so ocenili, da prijavljenih ponudnikov ni bilo malo, večji izziv je bilo prepričevanje lastnikov prostorov. »Prvi del projekta je bil namenjen iskanju lastnikov. Drugi korak pa je bil, da smo te lastnike povezali z našimi inovativnimi podjetniki, da so našli neko skupno energijo in šli v to zgodbo,« razlaga Tanja Faganel iz projektne pisarne Gospodarske zbornice Slovenije. Zgolj ponudba storitev ali izdelkov še nista dovolj za privabitev obiskovalcev, popestritev predstavljajo razni dogodki in povezovanje med ponudniki. Domačini so sicer polni zamisli, na njihovem zelniku je zrasel Maistrov desetak. »V bistvu gre za darilni bon, ki povezuje lokalne ponudnike iz centra Kamnika. Za znesek deset evrov lahko kupite neko storitev, greste na kavo ali k frizerju,« pojasni vodja Zadruge KIKštarter Nika Škerjanec in doda, da je zanimanje zanj vsako leto večje. Uspešne podjetniške zgodbe so dokaz in spodbuda, da je možno obuditi nekdanji sijaj mest, ki se soočajo z izzivi sodobnega časa.