V Sloveniji imamo dvanajst regionalnih razvojnih agencij, ena od teh je Posoški razvojni center, ki želi v regijo vnesti nove ideje, znanje in priložnosti. Njegov nastanek je tesno povezan z odpravljanjem posledic katastrofalnega velikonočnega potresa leta 1998, saj so ga le leto za tem ustanovile posoške občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Takrat je bil sprejet tudi interventni zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. Za slednje je bil zadolžen javni zavod Posoški razvojni center. »Ko se je oblikovala regionalna politika, pa se je preoblikoval v regionalno razvojno agencijo,« je v oddaji Evropa priložnosti obrazložil direktor Simon Škvor in dodal, da ta status ohranja že desetletje.

Posočje je prepoznano po Poti miru

Med uspešnimi in prepoznavnimi projekti je gotovo Pot miru. »Ta projekt je po vsebini Posočju pisan na kožo,« je prepričan Škvor. Fundacija Poti miru v Posočju je skupaj s Posoškim razvojnim centrom in finančnim vložkom evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno pot, ki danes presega 500 kilometrov. Avtorji projekta so k občutljivi in zahtevni temi prve svetovne vojne uspeli pristopiti s pieteto in širokim znanjem. Območje, kjer so se nekdaj bili krvavi boji, so uspeli preobraziti v kraj povezovanja in simbol sobivanja narodov.

Projekt je bil uspešen zaradi dolgoletnega angažmaja in dela posameznikov v Fundaciji. Posoški razvojni center se mu je priključil s kohezijskimi sredstvi, uspeli so, »da je projekt pridobil sofinanciranje, da so se vanj vključili pravi partnerji, da je bil celoten proces primerno voden in smo dosegli rezultate«, navaja Škvor. Cilji so bili kakovostno zasnovani, saj so Poti miru omogočili nadgradnjo z novimi projekti. Prehojeno pot zdaj nadaljujejo s čezmejnim Interreg projektom WALKofPEACE+ in prek projekta GOV4PeaCE na Interreg programu Central Europe. Slednji ima med cilji še večje ambicije, da bi zasnovali evropsko pot miru. A predpogoj je, da s partnerji poiščejo primeren način, kako upravljati z dediščino prve svetovne vojne.

Spodbujanje lokalnega podjetništva

»Za nas, ki se ukvarjamo z evropskimi sredstvi, so kohezijska sredstva le en del evropskih sredstev,« razlaga direktor Posoškega razvojnega centra. Projekte načrtujejo v navezi z lokalno skupnostjo, da lažje poiščejo primerne razpise in sofinanciranje. Ključne razvojne smernice in potrebe pa definirajo v regionalnem razvojnem programu, ki sledi nacionalni kohezijski politiki. Teh ciljnih področij je več, kar nekaj projektov je usmerjenih v podjetništvo. Eden teh je projekt POdjetno Nad Izzive ali PONI, ki ga regionalne razvojne organizacije sočasno izvajajo. Vanj se vključijo udeleženci, ki potrebujejo podjetniška usposabljanja z različnih področij, svetovanje in mentoriranje. Kandidati so za štiri mesece dela v projektu tudi plačani. Javni poziv za vključitev bo objavljen vsakih pet mesecev.

Prvo generacijo v projektu PONI gosti tudi Posoški razvojni center, a projekt izvajajo mrežno. »V izvedbo smo vključili vse štiri razvojne agencije, RRA Severne Primorske je nosilec. Vse štiri intenzivno partnersko sodelujemo in skupine izvajamo v Tolminu, Idriji, Ajdovščini in Novi Gorici. Posebnost našega PONI-ja je tudi to, da smo na vsakem območju poskušali poiskati tiste vsebine, ki bi jih radi z mentorji bolj podprli in so na nek način odraz tega, kar naše mirkookolje potrebuje,« meni Simon Škvor. Podjetniki lahko izkoristijo še SPOT svetovanje, vanj so »vključene tudi obrtne zbornice, poleg regionalnih razvojnih agencij.«

Regije imajo različne razvojne izzive

V Posočju pogosto opozarjajo, da »z enakimi ukrepi ne moremo enakomerno razvijati celotne države.« Škvoru se zdi bolj smiselna delitev na ruralna in urbana območja, oziroma regije, ki so bližje večjim središčem in bolj oddaljena območja. Med slednje spada tudi Posočje, kar pa tem krajem prinaša specifične izzive, ki jih skušajo rešiti z razvojnimi projekti. Vsekakor pa si po besedah direktorja Posoške razvojne agencije želijo več posluha za posebnosti njihovega okolja.

Med prednostnimi nalogami aktualnega programa evropske kohezijske politike so tudi ukrepi za prenovo mest. Nanašajo se na učinkovito rabo prostora v mestih, skupaj s prenovo in oživljanjem prostih in slabo izkoriščenih, v nekaterih primerih celo okoljsko degradiranih, pozidanih površin. V prejšnjem programu se je kot primer dobre prakse izkazal razpis Kamnik, moje podjetniško mesto, ki je nakazal pravo pot za oživitev mestnih središč. Tudi nova kohezijska perspektiva zasleduje aktivnosti za gospodarsko in socialno oživitev mestnih območij ter ustvarjanje novih kreativnih in poslovnih jeder. Z jasno vizijo in sodelovanjem je proces v začrtanih projektih gotovo lažji.