Tudi drugi polfinale radijske debatne oddaje Za in proti - debate na valovih je bil športno obarvan, vsaj z vidika teme razprave. Dijaki in dijakinje so iskali prednosti in slabosti uvedbe vsaj dveh obveznih ur športne vzgoje dnevno na vseh osnovnih in srednjih šolah. Tokrat je II. gimnazija Maribor predstavljala propozicijsko stran, nasprotnice predloga so bile iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.

Mariborski gimnazijci so se za začetek oprli na slabo statistiko duševnega zdravja in prekomerne težke pri mladostnikih. Zamislili so si, da bi bil prvi del telovadbe osnovan na skupinskih športih, vključno z jogo in pohodi, drugi del pa izbiren. Šolarji in dijaki bi poskusili več različnih športov, na šolah bi izvajali tiste, ki bi jih najbolj zanimali. Čas za izvedbo bi poiskali med prostimi urami in z ukinitvijo obveznih izbirnih vsebin, saj so prepričani, da šport prinaša večjo dobrobit. Vključili bi tudi dodatno izobraževanje o življenjskem slogu in zdravi prehrani. Kljub koristim gibanja za fizično in duševno zdravje, pa takšna prisila ne odtehta pri nalaganju dodatnih obveznosti dijakom, je nasprotovala opozicijska stran iz Kamnika. Mladostniki bi tako imeli še manj časa za učenje in domače naloge, ocenjevanje obveznih ur pa bi predstavljalo še dodaten pritisk. Hkrati so dijakinje opozorile na velik strošek, saj bi za izvedbo potrebovali usposobljen kader in primeren prostor. S tem bi težko ponudili večjo izbiro športov, mladi pa bi se bili prisiljeni udejstvovati v športu, ki jim morda ne ustreza. Ponudile so alternativo, spodbujanje in subvencioniranje vključitev v športna društva, kjer bi našli somišljenike.

Štajerska ekipa je vztrajala, da je investicija koristna na dolgi rok. Prednost so dali gibanju, ne ponavljanju snovi, saj so po njihovem mnenju nujni prav drastični ukrepi. Mladostniki bi se z dnevno telovadbo priučili navad in usklajevanja prostega časa. Izvedba bi bila cenejša na šolah, ker ne bi bilo treba financirati društev. Če ima mladostnik šport tako rad, bi se ga lotil že prostovoljno, je poudarila kamniška dijakinja in dodala, da bo propozicijski predlog dosegel ravno nasproten učinek, več stresa in izgorelosti. Navad tako ne bi privzgojili, ker jih nimajo že z zdajšnjimi urami športne vzgoje. Finančne spodbude za športna društva so trenutno odvisna od rezultatov, ob tem pa kratko potegnejo prav rekreativci. To težavo bi torej rešil njihov predlog.

S tem pa se ni strinjala žirija, ki je zmago soglasno pripisala mariborski ekipi. Ocenila je, da »opozicija ni uspela pokazati, da obstaja na njihovi strani neka iniciativa ljudi, da bi se dejansko s športom ukvarjali,« je pojasnila Jerneja Logaj, ki sta se ji pridružila še Aleš Kustec in Andrej Bučar – Drill. Mariborčani so tako jasno prikazali mehanizem prisile, da se v času pouka ukvarjajo s športom in da ga bodo ponotranjili, ker se bodo dolgo časa z njim ukvarjali. Dokazali so, da bo to koristno za zdravje mladostnikov. Sta pa obe strani prikazali možnosti socialne vključenosti. V finalni debati bosta torej ekipi Gimnazije Bežigrad in II. gimnazije Maribor.

Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.