Istra s Krasom, Čičarijo in Brkini ter tudi del Kvarnerja imajo mnogo stičnih točk. V obdobju, ko ni bilo zarisanih meja kot jih poznamo danes in so ljudem dneve narekovali letni časi, so tam zrasla številna gradišča. Te ostanke bronaste in železne dobe sta skozi tisočletja prerasla grmovje in gozd, a vendar so se obdržali. Da jih ne bi prepustili propadu, je leta 2018 zaživel Interreg projekt Kaštelir v vrednosti skoraj poldrugega milijona evrov. Nastala je nova čezmejna destinacija Dežela kaštelirjev, pomemben rezultat pa so štiri oživljena gradišča ali kaštelirji, »eno izmed njih je kaštelir nad Kortami, oziroma po domače kašler,« razlaga arheologinja dr. Maša Sakara Sučević iz Pokrajinskega muzeja Koper, ki je v projektu sodeloval kot pridruženi partner. Nad Kortami je zaživel arheološki park, ki je odprt za javnost.
V okviru projekta so bili predvideni izobraževalni programi za usposabljanje vodnikov. Avtorji projekta so zanimanje za posebnosti območja uspeli vzbuditi pri domačinih, ki so tako postali nekakšni ambasadorji svoje dediščine. Voden ogled arheološkega parka s prizori iz preteklosti pričarajo kar člani lokalnega Turističnega in kulturnega društva Šparžin. »Namenjen je predvsem bolj zahtevnih obiskovalcem, ki želijo spoznati še kaj drugega kot le kulinariko in morje na Obali,« saj so ti kraji prežeti s pomembnimi zgodovinskimi točkami in naravno lepoto, pojasnjuje vodnica Slavica Hrvatin. Člani društva so skupine že prej vodili na eno najlepših izolskih razglednih točk, med njihovimi tradicionalnimi aktivnostmi je pohod po vodnih virih izolskega podeželja. Ponosni so, ko se pohodov udeležijo tudi ostali domačini.
Čezmejni projekt je združil slovenske in hrvaške partnerje, Občina Komen je prevzela vlogo vodilnega partnerja. Skupaj z oživljenimi kaštelirji so vzpostavljene informacijsko-interpretacijske točke, obiskovalcem so na voljo kolesarske in učne poti, nastala je tudi slikanica v štirih jezikih. Posebno skrb so namenili botaniki, da bi obudili starodavno povezanost ljudi z naravo, za promocijo dediščine pa uporabili neinvazivne pristope s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Edinstven spominek s projektnega območja pa je gotovo prazgodovinska skledica. Kaštelir je namreč stkal vezi s stanovalci posebnega socialno varstvenega zavoda Dom na Krasu. V okviru projekta so bili usposobljeni, da lahko v svojih delavnicah skledice izdelujejo samostojno, njihova kupnina pa se v celoti vrača zavodu. »Ko so se uporabniki naučili to delati, lahko prenašajo to znanje naprej,« je prepričana strokovna vodja Doma na Krasu Urška Sorta Kovač. To se že dogaja, spomladi so delavnico izdelovanja replik pripravili v Notranjskem muzeju Postojna. Vodja projekta Kaštelir Astrid Prašnikar je zadovoljna, ker jim je uspelo doseči več od zadanega, še posebej na področju socialne vključenosti.
Projekt Kaštelir se je zaključil sredi leta 2021, njegovi učinki pa odmevajo še naprej. V letošnjem aprilu je zaživel še čezmejni projekt KAŠTellieri, ki pa povezuje slovenske in italijanske partnerje. Mestna občina Koper je vodilni partner Interreg projekta, ki želi zaščititi kaštelirje Zgornjega Jadrana. Uredili bodo del kaštelirja ob meji z Italijo pri vasi Elerji, tudi ta projekt pa ima poseben poudarek na socialnem vključevanju, saj želijo na gradišču aktivno vključevati ljudi s posebnimi potrebami.
